URN_NBN_SI_doc-8MW4NI21

49 W. Lukan: Kopitarjeva »bibliothecula« , 47–62 Knjižnica, 59 (2015) 3 Slika 1: Izdaja Cločevega glagolita, ki jo je Kopitar ocenil kot svoje najvažnejše delo, NUK 19082–19089 Leta 1829 je za leto dni prevzel urednikovanje pomembne dunajske revije Jahrbücher der Literatur , pri kateri je že prej dolga leta sodeloval. Leta 1833 je posegel tudi v ljub­ ljansko črkarsko pravdo, ki je med drugim pripeljala do objave zgoraj omenjenega Prešernovega soneta. V zadnjih letih življenja je postal član domala vseh pomembnej- ših evropskih znanstvenih akademij. 2 K razvoju in usodi Kopitarjeve »bibliothecule« Ko se je Kopitar leta 1808 napotil na Dunaj, je po lastnem pričevanju vzel s seboj samo Dalmatinovo Biblijo, potem »kranjsko biblijo« (najbrž je bil to katoliški prevod Japlja, Kumerdeja in drugih) ter zvezek Horacija. Kaj hitro je ugotovil, da mu za nameravano znanstveno kariero »in slavicis« Dvorna knjižnica ne bo zadostovala in da si bo treba ustvariti lastno priročno knjižnico. 4 Očitno je postalo tudi njegovo nagnjenje k bibliofil- 4 O nastanku, razvoju, strukturi, obsegu in usodi Kopitarjeve zasebne knjižnice glej Lukan, 1994. Ponatis v op. 2 omenjenem zborniku Toporišič, 1996. Tam so navedeni tudi natančni bibliografski podatki, ki v pričujočem prispevku niso ponovljeni.