URN_NBN_SI_doc-8MW4NI21

50 W. Lukan: Kopitar’s Private Library »Bibliothecula«, 47–62 Knjižnica, 59 (2015) 3 stvu. Tako že leta 1812 prijatelju Jakobu Zupanu piše, da zbira »slaviko« in da bi rad ku- pil knjižnico preminulega univerzitetnega profesorja za češčino Josefa V. Zlobickega, za kar je bil pripravljen plačati 400 goldinarjev, ne glede na to, da je njegova letna plača 4. skriptorja takrat znašala 600 goldinarjev. Tega nakupa sicer ni izvêdel, uspelo pa mu je pridobiti nekaj drugih dragocenih konvolutov, npr. zbirko južnoslovanske protestantike profesorja Christiana Friedricha Schnurrerja iz Tübingena, ki je obsegala 18 bibliografskih enot in jo je leta 1814 kupil za 14. goldinarjev. Tako nastalo luknjo v blagajni je Kopitar sklenil zakrpati z »več recenzijami in manj večerjami«, kot je to sli- kovito sporočil svojemu »mojstru« Dobrovskemu, ki je Schnurrerju premalo ponudil za zbirko. Močno je narasla Kopitarjeva »bibliothecula«, kot jo je sam imenoval, leta 1819, ko je kupil knjižnico dvornega svetnika Kuhna iz Dessaua, ki je štela več kot 300 zvez- kov, predvsem slavike, kar mu je nakopalo kar precej preglavic s prostorom za hranje- nje. Samski Kopitar namreč ni bil pretirano spreten pri iskanju ustreznega stanovanja in je več kot desetkrat menjal svoje »dunajske izbe«. »In vi veste, kaj se pravi seliti se s knjigami,« je leta 1831 potožil bibliotekarju Češkega muzeja v Pragi Václavu Hanki. 5 Vendar pridobivanje posameznih komadov ali večjih konvolutov, tudi v antikvariatih ali na dražbah, ni bilo najbolj značilno za oblikovanje Kopitarjeve zasebne knjižnice. Njenemu razvoju daje pečat prej njeno nenehno naraščanje, ki je potekalo vzpored- no z vzpostavljanjem Kopitarjevih znanstvenih povezovanj po vsej Evropi. Kopitarjeva »bibliothecula« je na ta način postala prava zrcalna podoba njegovih vedno bolj inten- zivnih znanstvenih stikov od Rusov na vzhodu do Angležev na zahodu in od Grkov na jugu vse do Skandinavcev na severu. Primer so npr. stiki z elito nemških znanstvenikov, ki se zrcalijo v obliki njihovih del – deloma s posvetili – v Kopitarjevi zbirki. Samo teh je bilo okrog trideset, med njimi že omenjena Jakob Grimm in Leopold Ranke. Zastopani pa so tudi – od slavnih imen – filozof in državnik Wilhelm von Humboldt, utemelji- telj indoevropskega jezikoslovja Franz Bopp, pionir znanstvene etimologije Friedrich August Pott, utemeljitelj antične arheologije August Friedrich Wolf, pionir bizantologi- je v Nemčiji Gottlieb L. F. Tafel, egiptolog Carl Richard Lepsius, helenist Jakob Gottlob Schneider ter pomembni grecist iz Münchna Friedrich Thiersch, zgodovinarja Georg Berthold Niebur in Heinrich Pertz, filolog iz Königsberga (danes Kaliningrad) Johann Severin Vater, pesnika August Heinrich Hoffmann von Fallersleben in Moritz Haupt, germanist Hans Ferdinand Maßmann in še kdo. 6 5 Kot znano, je bil Hanka falzifikator tako imenovanega Kraljevodvorskega rokopisa. Sam Kopitar je pona- redbo razkril! 6 Velik del podatkov za Kopitarjeve znanstvene kontakte in s tem tudi za vzporedni razvoj njegove zasebne knjižnice se nahajajo v delih S. Bonazze, J. Hahna, V. Jagića, F. Kidriča, I. Kunšiča, E. Prunča, F. Valjaveca in M. Vasmerja, navedenih v seznamu virov in literature.