URN_NBN_SI_doc-8MW4NI21

53 W. Lukan: Kopitarjeva »bibliothecula« , 47–62 Knjižnica, 59 (2015) 3 slavistične knjižnice. V njej tvori dodatno pomembnejšo skupino samo še področje zgo- dovine, ki pa po sistematiki zbiranja ni primerljivo s filološkim. Kopitarja, ki je sam o sebi rekel, da ni samo slovničar, pač pa tudi zgodovinar, je kot enega od utemeljiteljev slavi- stike seveda predvsem zanimala zgodovina Slovanov, s katero se je – celo po sodbi ug- lednega avstrijskega zgodovinarja Alphonsa Lhotskyja – zelo uspešno ukvarjal (Lhotsky, 1962). In odsev tega zanimanja je prezenten z nekaterimi ključnimi primerki tudi v »bibli- otheculi«.Tako je v njej npr. delo dalmatinskega historiografa Maura Orbinija IlregnoSlavo (v ruskem prevodu, 1722), Nestorjeva kronika v prevodu Francoza Louisa Parisa (1834), pomemben Poskus zgodovine Kranjske … A. T. Linharta ali znamenite Analecta sev col- lectanea pro historia Carinthiae concinnanda koroškega cerkvenega zgodovinarja Marka Hansiza (1793). V vseh teh je Kopitar iskal in tudi našel podatke o slovanski Karantaniji, najbolj objektivne pri Hansizu (Slika 3). Zbiral pa je tudi dela k zgodovini drugih Slovanov ali tudi k etnogenezi Romunov, vse v zvezi raziskovanjem zgodovine posameznih jezikov. Slika 3: Hansiz, po rodu Koroški Slovenec, je s svojim šele po smrti izdanem delu dosegel takratni vrhunec kritičnega obravnavanja karantanske zgodovine, NUK 18455