URN_NBN_SI_doc-8MW4NI21

54 W. Lukan: Kopitar’s Private Library »Bibliothecula«, 47–62 Knjižnica, 59 (2015) 3 V ospredju zbiranja je stalo torej jezikoslovje, osredotočeno na slovansko filologijo, šir- še gledano pa sploh na slaviko. Druga področja, npr. leposlovje ali teologija – prisotna v obliki biblij in drugih verskih besedil –, so za Kopitarja pomembna samo v funkciji do- polnilnega lingvističnega gradiva kot jezikovni primeri, oziroma so – geografija, filozo- fija, arheologija, orientalistika, tudi pravo, ki ga je študiral – navzoča zgolj marginalno, brez nekega posebnega cilja pri zbiranju. Očitno bolj naključno so zašli v Kopitarjevo »bibliotheculo« redki primeri knjig s področja naravoslovja in umetnosti, prav ničesar (z izjemo cerkvenih pesmaric in notnih primerov v izdajah ljudskih pesmi) pa ni s pod- ročja glasbe. Določeno usmeritev pa kaže beletristika (latinska, grška, nemška, italijan- ska in francoska), ki jo je Kopitar bral za duhovno sprostitev. Če se upošteva Kopitarjev jedrnat, poantiran, sarkastičen, s šalo, čestokrat z zasmehom in cinizmom združen slog, ne preseneča, da so v tem kar obsežnem sklopu zbirke primerki Aristofana, Terencijeve in Plavtove komedije, Marcialovi epigrami, zbrana dela srednjeveškega trubadurja Rutebeufa, mojstra »makaronščine« – Teofila Folenga, epigrami valižanskega pesnika Johna Owena, znamenita Pisma mračnjakov in izdaja basni Jeana de La Fontaina; to je le nekaj primerov literature, ki jo je Kopitar zavestno iskal. Slika 4: Narodne in prosvetne pesmi Slovakov na Ogrskem, ki jih je izdal 1834–1936 znameniti slova- ški pesnik in učenjak Ján Kollár, NUK 19903 Kopitarjeva knjižnica je tudi, kot najbolj jasno kaže jezikoslovje, kot bistvena mate- rialna podlaga Kopitarjevih raziskav odraz njegove jezikovnokulturne koncepcije, po kateri so za nastanek in razvoj vsakega literarnega jezika (po Kopitarju na osnovi ljud-