URN_NBN_SI_doc-8MW4NI21

55 W. Lukan: Kopitarjeva »bibliothecula« , 47–62 Knjižnica, 59 (2015) 3 skega jezika) nujne določene osnove. Ta dela obenem tvorijo tudi glavne skupine v Kopitarjevi filološki zbirki. To so: • slovnice in slovarji; • zbirke ljudskih pesmi in ljudskega blaga (Slika 4); • prevodi biblije, liturgična dela, katekizmi in druga često uporabljena verska besedila. Slika 5: Stran iz Supraselskega kodeksa – NUK Cod. Kop. 2 (a) – in ista stran v Kopitarjevem prepisu – NUK Cod. Kop. 1 (b) a) b) Najbolj jasno se ta struktura zbirke pokaže pri tistih (neslovanskih) jezikih, ki jih je Kopitar sicer želel dokumentirati, vendar niso bili v središču njegovega zanimanja. V takih primerih mu je zadostovalo, da je imel npr. eno ali dve slovnici, slovarja, zbirko ljudskih pesmi, prevod biblije, katekizem in morda še kak drugi verski tekst. Vsega občudovanja vredno pa je, koliko cimelij, raritet, je Kopitar zbral, predvsem s področja slovanske filologije. V tem se da Kopitarjeva »bibliothecula« primerjati samo še s Šafárikovo zasebno knjižnico, ki je bila leta 1892 vključena v Knjižnico Narodnega muzeja v Pragi.