untitled

Knjižnica 54(2010)3, 15–33 26 vor, da poznajo vsa pravila, ki jih anketiranci potrebujejo pri svojem delu (29,2 %). Da so priročniki preveč razpršeni so izpostavili štirje katalogizatorji (Pre- glednica 5). Slika 2: Uporaba katalogizacijskih priročnikov glede na dolžino posedovanja katalogizacijske licence (vrednost aritmetične sredine) Preglednica 5: Vzrok redke uporabe katalogizacijskih priročnikov korzV olivetŠ % .oledazmejubertophijik,alivarpasvmanzoP 7 %2,92 .icin`ijnkvilivarpoimigurdzaled~everP 8 %3,33 .ejna{arpvejomanarovogdoojadenimikin~orirP 31 %2,45 .ikorirpondevosinik,vokin~orirptsone{rpzaR 4 %7,61 .manzopenvokin~orirP 0 %0,0 .voremirpitsonvatsoneidarazebertopiN 2 %4,8 .utsemmeneanlivarp~everpojejubesvikin~orirP 1 %2,4 .vosipazhiksfargoilbibejnarierkokdeR 1 %2,4 V nadaljevanju smo najprej katalogizatorje seznanili z aplikacijo Cataloger’s Desk- top , ki jo je poznalo le 5 (4,0 %) anketirancev. Nato smo želeli izvedeti, ali bi si kaj podobnega želeli anketiranci tudi v slovenskem prostoru, predvsem pa, ali bi aplikacija prispevala k višji uporabi katalogizacijskih priročnikov. Ugotovili smo, da je velika večina anketirancev izbrala odgovor ne vem (59,5 %), zato lahko skle- pamo, da so do gradnje podobne aplikacije nezaupljivi oziroma ne poznajo tovrstne oblike pomoči. 49 anketirancev je izrazilo željo po oblikovanju takšne aplikacije, proti sta bila le 2 anketiranca (Slika 3).