untitled

Knjižnica 54(2010)3, 15–33 30 Analiza rezultatov anketnega vprašalnika je pokazala, da se katalogizacijski pri- ročniki uporabljajo srednje pogosto, največkrat pa, kot sta ugotovili že Likarjeva in Žumrova (2004), se uporabljajo uporabniški priročniki za COBISS, standardi ISBD in PREKAT. Razlike med uporabo katalogizacijskih priročnikov v celotnem vzorcu in delu vzorca, ki so ga sestavljali katalogizatorji s formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva, skoraj ni bilo. Druga hipoteza, ki se je glasila, da anke- tirani katalogizatorji, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva, uporabljajo katalogizacijske priročnike večkrat in jih bolje poznajo, saj so se z njimi prvič srečali že med študijem, tako ne drži. Vsekakor pa je resnična predpostavka, da raba katalogizacijskih priročnikov z izkušnjami pada. Rezultati so pokazali, da uporaba glede na leta izkušenj ena- komerno pada, manjše odstopanje je pri skupini katalogizatorjev, ki imajo kata- logizacijsko licenco med 4 in 5 leti. Ugotovili smo tudi vzroke, zakaj nekateri katalogizatorji uporabljajo katalogiza- cijske priročnike redko. Res je, da katalogizatorji ne uporabljajo katalogizacij- skih priročnikov pogosto zato, ker za to nimajo časa, vendar to ni glavni vzrok za nizko uporabo katalogizacijskih priročnikov. Bolj od tega katalogizatorje moti, da jim katalogizacijski priročniki ne ponudijo rešitve za problem, na katerega naletijo. S tem je tudi hipoteza, ki je predvidevala manjšo uporabo katalogizacij- skih priročnikov zaradi pomanjkanja časa, ovržena. Kot manj poglaviten vzrok za neuporabo katalogizacijskih priročnikov so anketiranci označili razpršenost elektronskih katalogizacijskih priročnikov po spletu, vendar se ne bi branili združitve vseh katalogizacijskih priročnikov v elektronski obliki na enem mes- tu, po vzoru Cataloger’s Desktop . Posebej je bilo poudarjeno, da bi bili katalogiza- cijski priročniki integrirani s kakovostnim iskalnikom v COBISS3. Predpostav- ka, ki se je ukvarjala z vprašanjem razpršenosti elektronskih katalogizacijskih priročnikov, je tako delno resnična. Kontrola bibliografskih zapisov je po mnenju večine anketirancev potrebna, pomanjkljivost sedanje metode je, da se izvaja v premajhnem obsegu. Anketi- ranci si želijo več kontrole zato, da bi se izboljšala kakovost bibliografskih zapi- sov, da bi se ti popravljali sproti in predvsem, da bi katalogizatorji s kontrolo prejeli tudi več povratne informacije o tem, kako kakovostno delajo. Zadnja hipoteza o želji po višji kontroli bibliografskih zapisov je tako resnična. Zaključujemo, da je kakovost vzorca bibliografskih zapisov, ki smo jih preverja- li, slaba, pomanjkljiva pa je tudi strukturiranost iskanja v COBISS/OPAC. Tudi uporaba katalogizacijskih priročnikov ni visoka, z izkušnjami pa celo pada. Glavni vzrok za manjše poseganje po priročnikih se skriva v pomanjkljivo napisanih pravilih in nerelevantnih primerih, ki se v priročnikih pojavljajo, razpršenost katalogizacijskih priročnikov pa je dejavnik, ki je motil malo anketirancev. Pozna- vanje in uporaba posameznih katalogizacijskih priročnikov je najvišja pri upo-