untitled

Knjižnica 54(2010)3, 15–33 16 Original scientific article UDC 025.31.004.14:025.321.4:017.11(497.4) Abstract The use of cataloguing manuals is one of the key factors influencing the quality of bibliographic records. The purpose of this study is to determine the quality of a ran- dom sample of bibliographic records in the Slovenian union bibliographic/catalogue database (COBIB) as well as the level of use of cataloguing manuals. The first question was checked by an analysis of 1st, 2nd and 5th area in a sample of 90 bibliographic records created in the years 2004 and 2010. To answer the second question, 126 cata- loguers responded to the on-line questionnaire asking about the use of cataloguing manuals and about the quality of bibliographic records. Results showed that the qua- lity of bibliographic records was poor and the use of cataloguing manuals was not very heavy. The problem may be solved by redesigning the existing cataloguing manuals to “how to do it” manuals solving practical problems met by cataloguers. Keywords : cataloguing, cataloguing manual, library catalogue, quality control, biblio- graphic record, union bibliographic/catalogue database – COBIB, Slovenia 1 Uvod Katalogizacija je osrednji proces obdelave knjižničnega gradiva, pri katerem gre za popis relevantnih podatkov, ki gradivo identificirajo in omogočajo njegovo predstavitev v knjižničnem katalogu (Petek, 1996). Skozi različna obdobja je doživela številne spremembe, o katerih pričajo katalogizacijska načela, katalo- gizacijski pravilniki in priročniki, ki so na podlagi načel nastali. Z razvojem teh- nologije se je spremenila tudi vrsta katalogizacije, s tem pa tudi knjižničnih kata- logov, ki so tudi danes osnovno orodje tako za uporabnika kot knjižničarja. Zadnje spremembe na področju katalogizacije so prišle v slovenski prostor z Iflino Izjavo o mednarodnih katalogizacijskih načelih (2009). Izjava navaja, da naj izdelava katalogizacijskih pravilnikov sledi predvsem tistim načelom, ki ustreza- jo uporabnikom kataloga (npr. natančnosti pri tvorjenju bibliografskega zapisa, ekonomičnosti, standardizaciji bibliografskih zapisov itn.). Težave z načeli nas- tanejo v praksi, saj se včasih izključujejo, na kar opozarjajo tudi avtorji izjave. V primeru načela ekonomičnosti se lahko zgodi, da nek katalogizator ne prepozna določenih podatkov kot pomembnih, medtem ko se lahko zdi drugemu katalogi- zatorju isti podatek pomemben in ga vključi v bibliografski zapis. Zaradi ra- zličnega pojmovanja ekonomičnosti je posledično tudi standardizacija, ki je za potrebe prenosa bibliografskih podatkov nujna, težko dosegljiva. Avtorji izjave svetujejo, da se v primeru nasprotujočih načel opremo na tisto, ki je bolj logično in praktično. Uporaba katalogizacijskih priročnikov je tako eden izmed pomem-