untitled

17 Pesjak, D.; Petek, M. Kakovost bibliografskih zapisov v COBIB in uporaba katalogizacijskih priročnikov bnejših dejavnikov, ki vpliva na kakovost bibliografskih zapisov v knjižničnem katalogu. Za standardizacijo so nujna kakovostna katalogizacijska pravila, ki so zbrana v katalogizacijskih pravilnikih. Leta 1947 smo s Kalanovim Abecednimi imenskim katalogom dobili prvi slovenski katalogizacijski pravilnik, ki je s posodobitvami izšel še leta 1967, v okviru skupne države Jugoslavije pa Veronin Pravilnik i pri- ručnik za izradbu abecednih kataloga v dveh zvezkih, ki datira v 80. leta prejšnjega stoletja (Petek, 1998). Oba omenjena pravilnika sta v uporabi še danes in sta lahko zaradi sprememb v tehnologiji, ki jo potrebujemo za uspešno izvajanje katalo- gizacije, slabše uporabljena in izkoriščena, saj sta bila napisana za izdelavo list- kovnega kataloga. Katalogizacijskega pravilnika, ki bi bil narejen za potrebe računalniškega kata- loga, pri nas nimamo. V ZDA je v pripravi pravilnik Resource Description and Ac- cess (RDA) , ki bi bil lahko z nekaterimi prilagoditvami prenesen v slovenski prostor (Kavčič, Kalčič in Velkavrh, 2009). Pravilnik RDA vključuje t. i. model Funkcio- nalnih zahtev za bibliografske zapise (FZBZ ), ki poskuša knjižnični katalog prilagoditi zahtevam uporabnikov (Hitchens in Symons, 2009). To je nenazadnje nujno, saj so se zaradi razvoja spletnih tehnologij pojavili drugi ponudniki informacij. Obenem pa Pisanski in Žumrova (2009) opozarjata, da je razvoj pravilnika RDA upočasnjen zaradi nepreizkušenosti modela FZBZ v praksi. Za slovensko okolje je potrebno izpostaviti tudi problem dostopnosti katalogiza- cijskih pravilnikov in priročnikov. V tiskani obliki so navadno dostopni v vsaki knjižnici, v elektronski obliki pa so na različnih spletnih mestih (npr. spletna stran NUK, portal Izobraževanje na spletni strani IZUM). Zaradi tega je lahko njihova uporaba nizka in zamudna, saj katalogizator porabi veliko časa za iskan- je in reševanje konkretnih primerov. Možna rešitev je združevanje katalogizacij- skih priročnikov, kar sicer ni nova ideja. V ZDA so npr. že leta 1995 oblikovali Cataloger’s Desktop (O’Brien Roper in Pennell, 2001), leta 2009 pa je bila objavlje- na že tretja različica te aplikacije. Cataloger’s Desktop vključuje več kot 280 kata- logizacijskih priročnikov, ponuja učinkovit iskalnik in prost dostop (Library, 2009). Za uspešno katalogizacijo je potreben tudi ustrezno usposobljen kader. Za kata- logizacijsko delo v največjem slovenskem bibliografskem sistemu COBISS, v katerem nastaja vzajemna bibliografska-kataložna baza podatkov COBIB, mora knjižničar pridobiti ustrezno dovoljenje. Usposabljanje za pridobitev katalogiza- cijske licence v Sloveniji izvajata NUK in IZUM. Opraviti ga morajo tako tisti, ki imajo formalno bibliotekarsko izobrazbo, kakor tisti, ki prihajajo iz drugih stro- kovnih smeri. Zaključi se z izdelavo 30 testnih bibliografskih zapisov in preiz- kusom znanja. Nadzor nad kakovostjo bibliografskih zapisov izvajata NUK in IZUM dvakrat letno, ko pregledata vzorec 50 s programom naključno izbranih