untitled

Knjižnica 54(2010)3, 15–33 18 bibliografskih zapisov. Poročilo analize je objavljeno na spletni strani COBISS (Krstulović, 2006), imetnik licence, ki je kreiral neustrezen bibliografski zapis, pa je opozorjen o neskladnosti zapisa s katalogizacijskimi pravili in pravili for- mata. Čeprav je število zajetih zapisov v primerjavi s številom tvorjenih zapi- sov na leto malo, je preverjanje izredno pomemben dejavnik za višanje kako- vosti zapisov. Tudi v naši raziskavi smo želeli najprej sami preveriti, kakšno je stanje kakovo- sti na nekaj naključno izbranih bibliografskih zapisih v COBIB, in sicer tako, da smo analizirali pravilnost podatkov v treh bibliografskih območjih. V drugem delu raziskave smo preverjali, kako je razširjena uporaba katalogizacijskih pri- ročnikov med katalogizatorji v Sloveniji, kakšno je njihovo mnenje o kontroli bibliografskih zapisov in kako dojemajo spremembe, ki so se zgodile v katalo- gizaciji v preteklih letih. V naši raziskavi smo uporabili izraz »katalogizacijski priročniki«, ki vključuje vse objavljene in dostopne pravilnike, standarde in priročnike, ki jih katalogiza- torji uporabljajo pri delu v okviru sistema COBISS (modul COBISS2/Katalogiza- cija). 2 Pregled dosedanjih raziskav Dosedanje raziskave v Sloveniji so se v večini primerov ukvarjale s preučeva- njem kakovosti bibliografskih zapisov. Dimčeva (1994) se je na podlagi pregle- danih testnih zapisov ukvarjala s preučevanjem vzrokov za nizko kakovost biblio- grafskih zapisov v vzajemnem katalogu in navedla, da srž problema tiči v nera- zumevanju formata COMARC, (pre)nizki uporabi katalogizacijskih pravilnikov in pomanjkljivem znanju s področja katalogizacije. Omenjena raziskava pa je bila osnova za del raziskave Likarjeve in Žumrove (2004). 133 katalogizatorjev je v okviru ocenjevanja modula COBISS/Katalogizacija med drugim podalo mnenje o kontroli bibliografskih zapisov in pogostosti uporabe katalogizacijskih priročnikov. Ugotovili sta, da so anketirani katalogizatorji v večini (97 %) zado- voljni s kontrolo bibliografskih zapisov, najvišjo uporabo katalogizacijskih pri- ročnikov pa sta zabeležili med priročniki, ki se tičejo računalniškega dela kata- logizacije. Izmed priročnikov, ki vsebujejo pravila za bibliografski opis in značni- co, so bili najbolj v uporabi standardi ISBD (80 %) in PREKAT (79 %). Po letu 2005, ko sta NUK in IZUM pričela s sistematičnim preverjanjem biblio- grafskih zapisov v COBIB, so pričela nastajati poročila, ki so prikazala stanje kakovosti naključno izbranih vzorcev bibliografskih zapisov. Seljakova (2006) in Krstulović (2006) sta predstavila rezultate dveh pregledanih vzorcev bibliograf-