untitled

19 skih zapisov in ugotovila, da se delež napačnih bibliografskih zapisov v izbranih vzorcih giblje okrog 77 %, pri čemer je največkrat manjkal kakšen podatek, ki bi moral biti vpisan, premalo natančno so bili določeni UDK vrstilci, pojavljale pa so se tudi zatipkane besede, napačni predmetni nizi, pravopisne napake, napačne opombe itd. Če primerjamo navedene rezultate z rezultati raziskave knjižnice Univerze v Bathu je odstotek nepravilnih zapisov v COBIB zelo visok. Chapman in Massey (2002) sta z analizo 288 bibliografskih zapisov za vse vrste gradiva v katalogu na lokalni ravni odkrila nekaj več kot tretjino nepravilnih (34,4 %) biblio- grafskih zapisov. Omeniti je potrebno tudi projekt Izboljšanje kakovosti zapi- sov v COBIB.SI (2005–2006), ki je potekal na IZUM-u z namenom programskega odpravljanja napak in pomanjkljivosti v bibliografskih zapisih vseh vrst knjižničnega gradiva (Rogina, 2007). 3 Analiza bibliografskih zapisov: zasnova in rezultati Analiza dveh vzorcev po 45 bibliografskih zapisov za monografske publikacije iz prvih četrtletij 2004 in 2010 je služila preverjanju in primerjavi kakovosti obeh vzorcev pred in po zaostritvi pogojev za pridobitev katalogizacijske licence. Z analizo smo želeli na lastnem vzorcu preveriti, kakšno je stanje kakovosti biblio- grafskih zapisov in izpostaviti, da je tej temi v stroki namenjeno premalo pozor- nosti. K raziskovanju nas je spodbudil tudi zaskrbljujoč podatek, da so bili pri preverjanju bibliografskih zapisov, ki je bilo izvedeno 16. 9. 2009 (zadnje prever- janje ustreznosti bibliografskih zapisov pred potekom naše raziskave), ustrezno kakovostni le 4 od 50 analiziranih bibliografskih zapisov (Povzetek, 2010). Ker smo se odločili za vzorca iz dveh različnih obdobij – let 2004 in 2010 – smo lahko opravili tudi primerjavo. Predvidevali smo, da bo pravilnost bibliograf- skih zapisov, ki smo jih izbrali iz leta 2004, nižja od pravilnosti izbranih biblio- grafskih zapisov, ki so nastali leta 2010. Vzrok za postavitev te hipoteze je v zao- stritvi pogojev za pridobitev aktivnega članstva v procesu vzajemne katalogiza- cije in vzpostavitvi kontrole bibliografskih zapisov v COBIB, ki se je začela izva- jati leta 2005. V vzorec so bili zajeti naključno izbrani bibliografski zapisi za monografske publikacije, ki jih je kreiralo več različnih slovenskih katalogizatorjev. S tem smo izločili bibliografske zapise, ki so bili prevzeti iz OCLC. V vzorec smo vključili bibliografske zapise, ki so nastali v 18 poljubno določenih dnevih iz prvih četrtletij 2004 in 2010. Izbor je potekal tako, da smo najprej preverili stanje bibliografske- ga zapisa (ali je kreiran ali prevzet), nato pa smo se osredotočili na avtorja zapi- Pesjak, D.; Petek, M. Kakovost bibliografskih zapisov v COBIB in uporaba katalogizacijskih priročnikov