untitled

Knjižnica 54(2010)3, 15–33 20 sa. Naš namen je bil, zajeti v vzorec bibliografske zapise čim več različnih kata- logizatorjev, saj smo le na ta način lahko pridobili podatke, ki omogočajo sploš- no obravnavo bibliografskih zapisov. V posameznem dnevu smo v analizo vklju- čili naključno izbranih 5 bibliografskih zapisov. Pri ustvarjanju vzorca bibliografskih zapisov, ki smo ga obdelali, nas je najprej zmotil postopek iskanja bibliografskih zapisov po online dostopnem vzajemnem knjižničnem katalogu COBIB v aplikaciji COBISS/OPAC. Odločili smo se, da bomo pregledali zgolj zapise za monografske publikacije, zato smo iskanje ome- jili tako, da smo uporabili funkcijo iskanja po vrsti gradiva. Ugotovili smo, da iskalnik kot rezultat kljub omejitvam vrne bibliografske zapise, ki poleg knjig v tiskani obliki vključujejo še druge vrste gradiva (npr. slikovno gradivo, razgled- nice, zvočne CD-je idr.). S stališča uporabnika je to moteče, saj ta svojega iskanja verjetno ni omejil kar tako, ampak zato, da bi pregledal relevantne dokumente znotraj določene vrste gradiva. Med pregledovanjem 7266 bibliografskih zapi- sov smo ugotovili, da je bilo 12,9 % bibliografskih zapisov takšnih, ki so identi- ficirali druge vrste gradiva, čeprav so imeli status monografske publikacije, kar je velik delež 2 . Na podlagi veljavnih katalogizacijskih priročnikov smo preverili navedbe po- datkov v 1., 2. in 5. območju posameznega bibliografskega opisa, v postopku smo uporabili tudi konkretno gradivo iz zapisov. Za analizo 1. območja smo se odločili na podlagi ugotovitev raziskave, ki je preučila, kako napake v bibliografskih za- pisih vplivajo na uporabnikovo identifikacijo in izbor gradiva. Hider in Tan (2009) sta v vzorec zajela uporabnike takoj, ko so ti zaključili iskanje in je bila njihova izkušnja z zapisi še sveža. Ugotovila sta, da uporabnike najbolj motijo napake v naslovih in pri navedbi odgovornosti. Ker je omenjena raziskava pokazala, da napake v drugih območjih prav tako vplivajo na uporabnike knjižničnih katalo- gov, smo se odločili, da z analizo 2. in 5. območja bibliografskih opisov prikažemo nekoliko širšo sliko stanja bibliografskih zapisov 3 . 2 Do tega zapleta pride zaradi vnosa oznake za monografske publikacije v polje 001c tudi pri tisti vrsti gradiva, ki ni v tiskani obliki, ker nabor kod ne omogoča razlikovanja. Problem iskanja po vrsti gradiva se delno rešuje z vnašanjem podatkov v polje 001b, vendar še bolj priporočljivo bi bilo izboljšati iskalnik in prikazovanje zadetkov v COBISS/OPAC. 3 Za pregled 2. območja smo se odločili na podlagi izkušenj, ki smo jih doživeli kot uporabniki knjižnic. Mnogokrat smo bili namreč priča postavitvi gradiva različnih izdaj pod bibliografski zapis, ki je v knjižničnem katalogu že obstajal in se nanašal na izdajo gradiva, ki ga je knjižnica pridobila najprej. Za pregledovanje 5. območja pa smo se odločili na podlagi rezultatov ankete, saj je kar nekaj anketirancev menilo, da kontrola bibliografskih zapisov ne poteka tako, da bi tisti, ki pregledujejo pravilnost zapisov, imeli pred sabo primer gradiva v fizični obliki, ampak pregledu- jejo zgolj strukturo zapisa. Pravilnosti območja fizičnega opisa pa na omenjeni način ni mogoče preveriti.