untitled

23 ostal neopredeljen. Tiste anketirance, ki so na vprašanje odgovorili pritrdilno, smo prosili, da svojo odločitev utemeljijo. Ugotovili smo, da so anketiranci te spremembe najpogosteje občutili v smislu višanja kakovosti bibliografskih za- pisov, povišanja kontrole bibliografskih zapisov, spreminjanja vrst gradiva, elek- tronskih katalogizacijskih priročnikov, omenjena pa sta bila tudi prehod iz siste- ma COBISS2 na COBISS3 in povišanje zahtevnosti katalogizacije. Nato nas je zanimalo, kje so se katalogizatorji prvič srečali s katalogizacijskimi priročniki. Pri rezultatih smo želeli preveriti, ali obstajajo kakšne razlike v odgo- vorih pri respodentih, ki imajo pridobljeno formalno dodiplomsko izobrazbo s področja bibliotekarstva 5 . Na podlagi Preglednice 2 ugotavljamo, da so bili odgo- vori celotnega vzorca skoraj enakomerno razporejeni. Nekaj več jih je izjavilo, da so se s priročniki prvič srečali že med študijem (35,7 %), sledil je odgovor na delovnem mestu in nato pri izobraževanju za licenco . Večina respondentov v skupini katalogizatorjev s formalno bibliotekarsko izobrazbo se je s priročniki srečala med študijem. Preglednica 2: Prvo srečanje s katalogizacijskimi priročniki ejirogetaK )621=n(isV obzarbozioksraketoilbibZ )26=n().pots.7( f % f % mejidut{dem 54 %7,53 24 %8,76 ocnecilazujnave`arboziirp 83 %2,03 9 %5,41 utsemmenvoledan 34 %1,43 11 %7,71 V nadaljevanju smo preverili tudi, kako je s poznavanjem in uporabo posameznih katalogizacijskih priročnikov. V vprašanju smo navedli nekaj katalogizacijskih priročnikov, ki so se nam zdeli najpomembnejši, prav tako pa smo anketirancem dali možnost, da so sami dopisali katalogizacijske priročnike, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Tudi tu so bili rezultati obravnavani v dveh delih, in sicer so najprej zabeleženi rezultati vseh anketirancev (n = 126), nato pa še rezultati an- ketirancev s formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva (n = 70 oziroma 56 % celotnega vzorca). Bistvene razlike med celotnim vzorcem in skupino s formalno izobrazbo s po- dročja bibliotekarstva ni bilo, največ pa se uporabljajo uporabniški priročniki za delo v COBISS. Med priročniki, ki vsebujejo katalogizacijska pravila, so naj- bolj v uporabi standardi ISBD in PREKAT (Preglednica 3). 5 V to skupino niso bili zajeti magistri bibliotekarstva, saj nam ni znano, če so opravili dodiplomski študij bibliotekarstva, spoznavanje katalogizacijskih priročnikov pa je domena te stopnje študija. Pesjak, D.; Petek, M. Kakovost bibliografskih zapisov v COBIB in uporaba katalogizacijskih priročnikov