URN_NBN_SI_doc-9PYQ8OFO

166 I. Sapač: The First Ten Years of the Use of Computer in the University of Maribor Library , 163–183 Library, 59 (2015) 1–2 dokumentacijska dejavnost in izposoja, so se v knjižnici odločili, da najprej posodobijo izposojo. Izposoja gradiva je v tistih letih izredno narasla. Leta 1979 je bilo izposojenih 131.662 enot, leta 1982 pa že 162.133. Vodja oddelka za delo z uporabniki Breda Filo je več let ugotavljala, da knjižničarji le s skrajnimi napori posredujejo uporabnikom več kot 500 knjig na dan, evidentirajo izposojo po treh vidikih (številki uporabnika, signaturi in datumu) ter sestavljajo dnevne, mesečne in letne statistične preglede. V izposojevalnici je takrat v vsaki izmeni delal le en knjižničar – izposojevalec, ki sta mu pomagala dva knjižničarska manipulanta. Zaradi predpisov o omejevanju novih za- poslitev knjižnica ni mogla povečati števila delavcev v izposoji. Edini izhod je videla v racionalizaciji poslovanja z informacijsko tehnologijo. Analizirala je pristope k uvajanju informacijske tehnologije v tujini in ugotovila, da se je v tistem času več knjižnic v Evropi odločilo, da najprej podpre z računalniki izposojo, med njimi tudi Univerzitetna knjižnica Gradec. V Univerzitetni knjižnici Maribor so se zavedali pomanjkljivosti parci- alnega pristopa uvajanja računalniške obdelave podatkov, vendar je bila glede na ka- dre in sredstva, ki so bila v danem trenutku na voljo, to edina mogoča rešitev. Že takrat pa so si želeli, da bi postopoma uveljavili integrirani računalniško podprti knjižnični informacijski sistem. Možnost racionalizacije postopkov v izposoji se je knjižnici ponudila leta 1982, ko je Univerza v Mariboru okrepila prizadevanja za začetek delovanja Računalniškega cen- tra, knjižnica pa si je zagotovila mesto v njegovem koordinacijskem odboru. 7. decem- bra 1982 je bil v Univerzitetni knjižnici Maribor prvi sestanek, ki so se ga udeležili vodja Računalniškega centra Univerze v Mariboru mag. Tomaž Seljak, ravnatelj Univerzitetne knjižnice Maribor dr. Bruno Hartman in bibliotekarka Irena Sapač. Ravnatelj dr. Bruno Hartman je predstavil odločitev, da knjižnica prične z uvajanjem informacijske tehno- logije na področje izposoje ter mag. Seljaka seznanil z analizo trenutnega stanja in načrtom za to področje. Mag. Tomaž Seljak pa je predstavil delovni načrt RCUM-a za leto 1983, v katerem je bila predvidena računalniška oprema tudi za UKM. Junija 1983 se je strokovni sodelavec RCUM Bruno Paliaga v UKM-u seznanil z načrtom UKM-a za računalniško podporo izposoje. 23. in 26. avgusta 1983 so Bruno Paliaga, dr. Bruno Hartman in Irena Sapač na sestankih v UKM-u obravnavali izhodišča za pri- pravo računalniških programov. 7. septembra 1983 je UKM je dobil dve telefonski liniji za interaktivno povezavo z RCUM-om, ki ju je napeljalo podjetje PTT Maribor. 24. no- vembra 1983 je RCUM predal UKM-u terminal PAKA 2000 Gorenje Delta in tiskalnik TRS 835. 2. decembra 1983 je Bruno Paliaga svetoval razporeditev računalniške opreme v UKM-u. 8. decembra 1983 je Strokovni kolegij UKM-a sklenil, da bodo računalnik prvi pričeli uporabljati Breda Filo, Alenka Mihalič Klemenčič, Cirila Gabron Vuk, Irena Sapač, Sonja Haberl, Cvetka Krois, Joža Pauman in Bojan Ferlež. 20. decembra 1983 je Bruno Paliaga v UKM-u predstavil zasnove programov za izposojo, ki so obsegali programe