URN_NBN_SI_doc-9PYQ8OFO

170 I. Sapač: The First Ten Years of the Use of Computer in the University of Maribor Library , 163–183 Library, 59 (2015) 1–2 V času od 9. do 11. aprila 1986 so se bibliotekarji in informatiki iz nacionalnih, uni- verzitetnih in znanstvenih knjižnic Jugoslavije udeležili IV. jugoslovanskega posve- tovanja o uporabi računalnikov v knjižnicah v Sarajevu, med njimi tudi bibliotekarji iz UKM-a. Delovna skupina pri Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic, v ka- teri so sodelovali mag. Jože Kokole iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Ljiljana Kovačevič iz Narodne biblioteke Srbije v Beogradu, mag. Dubravka Skender iz Nacionalne i sveučilišne biblioteke v Zagrebu in Irena Sapač iz Univerzitetne knjiž- nice Maribor, ki je predstavila referat Analiza knjižnično-informacijskih mrež v svetu (v Združenih državah Amerike, v Veliki Britaniji, v Nemčiji, v Franciji, Kanadi) in pri nas (v Jugoslaviji ). Predstavljen je bil tudi referat Računalniško podprti sistem evidence razisko- valnega dela na Univerzi v Mariboru avtorice Irene Sapač. Ravnatelj Univerzitetne knjižnice Maribor dr. Bruno Hartman je dal pobudo za izde- lavo analize stanja in predloga modela uvedbe informacijske tehnologije v ustanove s področja varovanja naravne in kulturne dediščine v Mariboru (Pokrajinskega muzeja Maribor, Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Pokrajinskega arhiva Maribor, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Umetnostna galerija Maribor). To nalogo je zaupal bibliotekarki Ireni Sapač. Njegova zamisel je bila, da bi Računalniški center Univerze v Mariboru tako v Univerzitetni knjižnici Maribor v sodelovanju z bibli- otekarji razvijal programe za navedene ustanove v sodelovanju s kustosi, konservatorji in arhivisti. Največ zanimanja za uresničitev Hartmanove zamisli sta pokazala ravnatelj Pokrajinskega arhiva mag. Peter Pavel Klasinc in arhivist Miroslav Novak. Hartmanova za- misel se sicer ni uresničila, pozitivno pa je bilo to, da so muzeji in arhivi po letu 1986 priče- li intenzivno razmišljati o nujnosti uvedbe informacijske tehnologije (Sapač, 1986, str. 5). 7 Razvoj in novosti leta 1987 9. februarja 1987 so vse terminale v UKM-u povezali z računalnikom VAX 8800 v RCUM. Do takrat so bili povezani z računalnikom znamke Iskra Delta 4850. Prehod na sistem črtnih kod je potekal v treh fazah. V prvi fazi so z nalepkami s črtno kodo opremili izkaznice vseh 13.000 uporabnikov. V drugi fazi so z nalepkami opremili 98.000 knjig starega fonda, ki so bile pred tem vnesene v podatkovno zbirko. V tretji fazi, ki je tekla vzporedno s prvima dvema, so z nalepkami opremili 15.000 novih knjig, ki jih je knjižnica nabavila po 1. januarju 1987. Pri opremljanju je sodelovalo 30 delav- cev UKM-a. V RCUM-u so pripravili programe za povezavo sistema izposoje s sistemom črtnih kod in 1. julija 1987 so v UKM-u pričeli 1izposojati na novi način. Prednosti izpo- soje s črtnimi kodami sta bili krajši čas evidentiranja izposoje in vračil ter zmanjšanje števila napak pri tipkanju (Poročilo, 1987, str. 11).