URN_NBN_SI_doc-A744F2RT

edina knjižnica (in tudi INDOK služba) v Jugoslaviji, ki im a lasten računalnik. Vse druge knjižnice m orajo za AOP u p o rabljati usluge zunanjih računalniških centrov, ki opravljajo zvečine zanjo tu d i pro gram iranje in vnašanje podatkov. V tem atski okvir popoldanske plenarne seje o »AOP in povezo­ v anju knjižnic v KIS« je sodil tudi prispevek V. T rin kausa »Knjižni­ čarstvo, dokum entacija — sestavina družbenega sistem a inform acij«, ki je bil sicer podan že zju traj ob otvoritvi posvetovanja; v njem je avtor opozoril na vključevanje in vlogo knjižnic, zlasti nacionalne, univerzitetn ih in specialnih, v m oderni, na AOP zasnovani sistem družbenega inform iranja, kakršno predvideva ustrezni novi zakon. Sicer pa v referatih popoldanske plenarne seje ni bila poudarjena samo nujnost, da se oblikuje KIS z intenzivnim uv ajanjem AOP (D. Skender: K om pjuterizacija v N acionalni in vseučiliščni biblioteki v Z agrebu in njen pom en v KIS SR Hrvaške), tem več je bilo tu d i opozorjeno na vlogo, ki jo im a v njem ustrezno razvita referaln a dejavnost po jugoslovanskem konceptu, kakršen je bil p o trjen z ustreznim m edrepubliškim sporazum om (M. Jovanovič: Možnosti, ki jih daje UNISIST II za razvoj referaln e dejavnosti v S FR J s po­ sebnim ozirom na razvoj referaln e dejavnosti v SR M akedoniji). K ako nujno je povezovanje KIS posam eznih republik in pokrajin, je predstav ila s konkretnim prim erom že vzpostavljenega sodelo­ v an ja B. Zivkovič (Racionalizacija dela pri oblikovanju kataloga tu jih periodičnih publikacij v knjižnicah v SFRJ). A. Nikolič (N ekateri konk retni problem i enotnega sistem a znanstvenih inform acij v SFR J p ri u v ajan ju AOP v knjižnice in načini in možnosti reševanja le-teh) p a je kritično opozoril, da vsaj tren u tn o zaželenega K IS v Jugoslaviji kot celoti še nism o uresničili in da o bstaja še velika heterogenost ob tem, da postaja ravno z uvajanjem AOP enotnost še bolj nujna. V zroki neenotnosti so organizacijske, strokovne, m aterialno-tehnične, kadrovske in ekonom sko-finančne narave. Očitno m ed knjižničnim i in INDOK sistem i ni dovolj koordinacije in povezanosti. Da bi u stv a­ rili enoten KIS v Jugoslaviji, je treb a prem agati zaprtost in av ta r- hičnost, zagotoviti standardizacijo kom unikacijskih strojnih zapisov bibliografskih podatkov, postaviti enoten sistem indeksiranja te r kom patibilnosti strojne in program ske opreme. Za zares enotno reševanje strokovnih vprašanj pa bi m orali poleg tega oblikovati komisijo, ki bi skupno obravn av ala problem e kataloško-bibliograf- skega opisa, klasifikacije in indeksiranja. Iz referata M. T udm ana im Z. L ukende (R ačunalniška obdelava podatkov za potrebe k u ltu r­ nega razvoja v SR H rvaški) pa je bilo razvidno, da je v njem opisani sistem Zavoda za k u ltu ro H rvaške pravzaprav edini že operativni Knjižnica 26(1982)1-2 83