URN_NBN_SI_doc-CK03P8RW

18 E. Kodrič-Dačić: Dr. Mirko Rupel: a Scientist who founded the National and University Library of Slovenia , 15–34 Library, 58 (2014) 1-2 želja tudi uresničila, ga je obilica dela bremenila in želel se je posvetiti raziskovalni dejavnosti. »Kolikokrat ga je bilo slišati, kako si želi odložiti dolžnosti znanstvenega, strokovnega, organizacijskega in administrativnega vodstva naše največje znanstve- ne biblioteke …« (Gspan, 1963). Kljub temu je Mirko Rupel na področju bibliotekar- stva zapustil trajne sledove. »Brazdo, ki jo zapušča za sabo, ko je oral našo kulturno njivo, ne bo zasul zlepa noben vihar.«, je bila zaveza bibliotekarjev ob njegovi smrti. (Gspan, 1963). Res so bile njegove ideje uresničene, vendar je stroka hitro pozabila na orača. Članek zato poskuša osvetliti del njegove bibliotekarske dejavnosti, pri če- mer se osredotoča predvsem na njegov koncept nacionalne knjižnice in njenih nalog ter organizacijskih novosti, ki jih je vpeljal kot njen ravnatelj. Ruplove ideje o razvoju knjižničnega sistema, ki predstavljajo temelje našega knjižničnega sistema, si zaslužijo posebne obravnave. 2 Mirko Rupel in slovenska nacionalna knjižnica Mirko Rupel je bil premeščen v Narodno in univerzitetno knjižnico slabo leto po njeni ustanovitvi. Nekdanja Univerzitetna biblioteka je sicer delovala v novi stavbi na Turjaš- ki, ki je bila po požaru januarja 1944 le zasilno obnovljena. V Veliki čitalnici so na primer manjkala notranja okna, ki bi njene uporabnike ščitila pred mrazom. Stavba je poleg knjižnice v svojih prostorih gostila še seminarje Filozofske fakultete in knjižno skladišče Federalnega zbirnega centra. Bibliotekarji, ki so predstavljali strokovno jedro knjižnice v medvojnem obdobju, so bili bodisi mrtvi (Avgust Pirjevec, Joža Rus), premeščeni (Joža Glonar) ali upokojeni (Janko Šlebinger), in od vodilnih strokovnih delavcev medvojne generacije so v NUK-u ostali le Melita Pivec-Stele, Valter Bohinc in Štefka Bulovec. V fondih knjižnice, ki so dotlej služili predvsem izobraževalnim, študijskim in raziskovalnim potrebam visokih šol ozi- roma univerze, so zevale velike vrzeli. Ne le zaradi nove funkcije knjižnice, temveč tudi zaradi požara, v katerem je bil izgubljen večji del obveznega izvoda iz medvojnih let. 1 Poleg gradiva, ki je bilo shranjeno v Veliki čitalnici, so v požaru leta 1944 zgoreli še katalogi, ki so bili namenjeni uporabnikom. Zastarela je bila tudi notranja organizacija dela, saj organizacijskih novosti ni bilo vse od srede dvajsetih let, ko je prevzel vodenje knjižnice Janko Šlebinger. 2 Predvsem pa je bila za Slovence novost nacionalna knjižni- ca kot taka. Koncept te nacionalne kulturne institucije je bilo treba v slovenski knjižni- čarski stroki še domisliti in uveljaviti njen pomen v družbi. Mirko Rupel se je lotil vsega. 1 Več o tem glej Kodrič-Dačić (2005). Knjižnica , 49 (1–2), 169–185. 2 Več o tem glej Kodrič-Dačić (2003). Knjižnica , 47(1–2), 85–107.