URN_NBN_SI_doc-HOC0FSTU

161 M. Novak, M. Horvat: Posebnosti digitalizacije arhivskega gradiva in strokovna obravnava, 151–177 Knjižnica, 58 (2014) 1-2 izvirnimi ali sorodnimi arhivskimi vsebinami. To pomeni, da mora biti sistem sposoben izvajati transformacije različnih zaporedij digitalizatov. 9 4.3 Koncept »urejenega linearnega zaporedja« V zaključenih celotah arhivskega gradiva lahko opredelimo mnoga linearna zaporedja, ki se lahko pojavljajo kot urejena linearna zaporedja ali kot neurejena linearna zapo- redja. V nadaljevanju bomo abstrahirali probleme neurejenih linearnih zaporedij, saj je ta teoretično vedno mogoče transformirati v urejena zaporedja. Podrobnejša analiza urejenih linearnih zaporedij v arhivih kaže, da za njih običajno velja zakonitost n=n+1, pojavljajo pa se tudi zakonitosti, kot so n≠n+1, še posebej n=n+0. Njihove oznake so lahko numerične (npr. zaporedno številčenje arhivskih ška- tel v skladišču, zaporedni vpisi zadev v delovodnik, poimenovanja datotek pri paketni digitalizaciji itd.), alfanumerične (npr. spisi, odloženi po naslovu zadev, kartoteke, in- deksi itd.), datumske (ureditev arhivskega gradiva glede na njegov nastanek, enojni delovodniki), logične (npr. spisi na papirju, urejeni po enem načelu, njim pripadajoče fotografije pa so izločene in urejene po drugem načelu itd.), semantične (npr. nefolira- ne ali nepaginirane knjige zapisnikov in podobno). Koncept linearnih zaporedij pa ni lasten samo fizičnemu in digitalnemu (digitaliziranemu) arhivskemu gradivu. Najde- mo ga tudi na celotnem komplementarnem metapodatkovnem področju. Implementacija koncepta urejenega linearnega zaporedja arhivskega gradiva pri ustvarjalcu in možnost sledenja spremembam njihovih zakonitosti sta elementa javne vere arhivskega gradiva. To pomeni, da sta implementacija te zakonitosti v postopku digitalizacije arhivskega gradiva v skladu z varnostnoarhivskim konceptom in poznej- ša obravnava digitalizatov osnova zagotavljanja javne vere digitalizatov v času in pro- storu. 9 V praksi obravnavanja digitalizatov arhivskega gradiva poznamo več načinov obvladovanja njihovih zaporedij. Posebej naj omenim: • obvladovanje zaporedja na podlagi tehničnih metapodatkov, kot so imena datotek, datum nastanka datoteke, velikost … • obvladovanje zaporedja na podlagi metapodatkov, ki so zajeti v EXinfo in IPTC • na podlagi fizične pozicije ali interne oznake digitalizatov znotraj informacijskih celot, kot so PDF, PPT, DOCX ali drugih datotek; specializiranih podatkovnih zbirk (digitalni albumi) ali drugih podat- kovnih zbirk, kot so MIME podatkovni elementi v podatkovnih zbirkah arhivskih informacijskih siste- mov, ali specialnih podatkovnih zbirkah, kot je KAMRA itd.