URN_NBN_SI_doc-HOC0FSTU

162 M. Novak, M. Horvat: Special Features of Digitization of Archival Materials and Professional Issues , 151–177 Library, 58 (2014) 1-2 4.4 Koncept »linearnega in hierarhičnega zaporedja« Arhivsko gradivo je v fizičnem smislu vedno predstavljeno po konceptu linearnega zaporedja. To je lahko urejeno ali neurejeno. Če na to arhivsko gradivo gledamo z vse- binskega vidika, pa ob različnih linearnih zaporedjih opazimo še zakonitosti hierarhič- nega zaporedja. S temi zaporedji se je slovenska arhivska stroka začela intenzivneje ukvarjati z implementacijo standarda ISAD(g)2. Oblikovanje in obvladovanje vsebin- skih hierarhičnih odnosov v arhivskem gradivu je še vedno precej trd oreh ne samo za slovensko arhivsko službo, ampak tudi za veliko močnejše arhivske službe z daljšo arhivsko tradicijo (Novak 2013). Popisovanje arhivskega gradiva v skladu z arhivskimi strokovnim standardom ISAD(G) temelji na predpostavki, da je treba arhivsko gradivo popisovati glede na organiza- cijsko raven, in to na najmanj dveh ravneh. Glede na celoto arhivskega gradiva, to je glede na fond ali zbirko, ki ji pripada obravnavano arhivsko gradivo. 10 Koncepte hierarhičnega zaporedja najdemo tudi med vsebinami dokumentov v posa- meznih zadevah, v organizaciji tehnične opreme, lokaciji arhivskega gradiva itd. V praksi digitalizacije se dogaja, da nezavedno transformiramo hierarhična zaporedja v linearna in s tem lahko uničimo za raziskovalce pomembne informacije. 4.5 Koncept »informacijske samozadostnosti« Praksa digitalizacije arhivskega gradiva je v mnogih primerih takšna, da so digitaliza- ti relativno slabo opremljeni z referenčnimi podatki, ki se nanašajo na merila, barv- ne lestvice in ne nazadnje na osnovne vsebinske metapodatke, vključno z odnosi do arhivskih informacijskih sistemov. Rešitve, s katerimi obvladujemo tovrstne podatke znotraj arhivskih informacijskih sistemov ali s pomočjo dodatkov, kot so XML datoteke, se zdijo na prvi pogled zanimive, a dolgoročno ne pokrivajo popolnoma vseh zahteva- nih arhivskih vidikov. Kot možna rešitev se pojavlja še izpolnjevanje podatkov v EXIF- in ali IPTC-segmentu grafičnih datotek. Praksa kaže, da se ti podatki ob prenašanju iz enega v drugo okolje lahko izgubijo, ne da bi se uporabnik tega dejstva zavedal. Načelno arhivsko strokovno vprašanje v zvezi z »informacijsko samozadostnostjo« di- gitalizatov se pojavlja predvsem pri nespisovnem gradivu (fotografije, kartotečna ka- zala) in tistem spisovnem gradivu, ki mu iz vsebine ni mogoče določiti za obvladovanje 10 Tipičen primer hierarhičnega zaporedja so ravni popisovanja arhivskega gradiva v skladu z arhivskih strokovnim standardom (ISAD(g)2).