URN_NBN_SI_doc-HOC0FSTU

152 M. Novak, M. Horvat: Special Features of Digitization of Archival Materials and Professional Issues , 151–177 Library, 58 (2014) 1-2 chival content. Digital copies of photos of the Windischgrätz family prove the surprisingly great public interest in some content of archival materials. The case of Windischgrätz family photos and other comparable solutions point to the widespread use of digitized archival content, pro- viding good results both for users and competent archival institutions. Keywords: digitization, archival materials, digital copies, photographies 1 Uvod Digitalizacijo v najširšem pomenu besede povezujemo z zagotavljanjem boljšega in hitrejšega dostopa do kulturnih in drugih vsebin s pomočjo sodobnih tehnoloških in komunikacijskih sredstev. Za doseganje tega cilja je treba izpolniti mnoge pogoje. Omenimo naj samo splošno razvito in dostopno informacijsko-komunikacijsko infra- strukturo, različne splošno sprejete strokovne in tehnične standarde oz. dogovore, ki se nanašajo na postopke in izvedbo digitalizacij, dolgoročno stabilnost delovanja sis- temov njihove hrambe, zadostno stopnjo znanja uporabnikov, potrebe po tovrstnih storitvah itd. S strokovno-praktičnega, organizacijskega in uporabniškega stališča lahko rečemo, da je digitalizacija kompleksen proces, vpet med mnoge odločevalce in izvajalce ter s tem povezane storitve in produkte informacijske tehnologije (Kav- čič-Čolić, 2011). Različne pojavne oblike entitet za digitalizacijo zahtevajo prilagojene tehnološke rešitve, postopke, formate itd., zato se bomo v nadaljevanju omejili zgolj na digitalizacijo kulturne dediščine in znotraj tega na digitalizacijo arhivskega gradiva. Digitalizacija kulturne dediščine je v javno dostopnih dokumentih obravnavana na različne načine. Nadnacionalni dokumenti jo opredeljujejo kot del digitalnega gospo- darstva (Digitalna agenda, 2010). Nacionalni dokumenti pa predvsem s stališča različ- nih pravnih, tehnoloških, postopkovnih, metapodatkovnih in drugih s tem povezanih zahtev. V tem kontekstu naj omenimo smernice za digitalizacijo knjižničnega gradiva (Smernice NUK, 2010), preglede dobrih praks (Štular Sotošek, 2011), strategije (Kav- čič-Čolić, 2011) ali smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki (Smernice, 2013). S tehnološkega, in v veliki meri tudi postopkovnega vidika digitalizacije in s tem po- vezane dolgoročne hrambe in uporabe digitalizatov ni mogoče najti bistvenih razlik med pojavnimi oblikami kulturne dediščine v knjižnicah, muzejih, arhivih in pri drugih imetnikih kulturne dediščine. Prav zato je z načelnega stališča treba upoštevati pri- poročila, ki so zapisana v Smernicah za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki (Smernice, 2013). Vprašanja, ki se odpirajo pri digi- talizaciji arhivskega gradiva, so zelo specifična. Na videz preproste zahteve v postopkih