URN_NBN_SI_doc-HOC0FSTU

170 M. Novak, M. Horvat: Special Features of Digitization of Archival Materials and Professional Issues , 151–177 Library, 58 (2014) 1-2 Pri nekoliko novejših fotografijah se je mogoče za identifikacijo opreti na spomine do- mačinov. Med Windischgrätzovimi fotografijami se nekajkrat pojavi upodobitev kmeč- ke hišice. Kot se v prispevku Aleksandre Boldin (Boldin, 2000) spominja informatorka, je bila hišica postavljena pri dvorcu Trebnik, namenjena pa je bila otroški igri. Vsebo- vala je kmečko sobo, v kateri je bila kmečka peč s klopjo, miza s stoli in omarica. Ob kmečki sobi je bila še sobica za orodje, v kateri je bila spravljena majhna samokolnica in orodje za vrtnarjenje. Pred hišico je bil vrt, ki so ga otroci sami urejali. 15 Zanimivega projekta s ciljem identificirati fotografije se je lotila Kanadska knjižnica in arhiv (Library and Archives Canada). 16 V svoji zbirki imajo tisoče fotografij Eskimov, ki pa so bile večji del neidentificirane. Ker so se nahajale v skladiščih, daleč proč od skup- nosti, v kateri še danes živijo potomci kanadskih staroselcev, se je zdelo nemogoče, da bi njihovi potomci lahko videli te posnetke in prepoznali osebe na njih. Z digitalizacijo so se odprla nova vrata. Že leta 2001 so digitalizirali 500 fotografij, ki so nastale med leti 1940 in 1950. Mladi Eskimi so na prenosnih računalnikih in CD-ROM-ih digitaliza- te prinesli v domačo skupnost in jih tam pokazali starejšim. Uspeh je bil neverjeten, saj so identificirali tri četrtine vseh digitalizatov. Zaradi vedno večje razširjenosti rabe interneta, so se leta 2004 odločili, da bodo nadaljnje posnetke objavili on-line in tako dosegli še več ljudi. Digitalizirali so nadaljnjih 1700 fotografij, obrazec za opis fotografi- je pa je dostopen ob vsakem na spletu objavljenem digitalizatu. Projekt še vedno teče, lahko si predstavljamo, kakšen pomen je imel za Kanadsko knjižnico in arhiv pa tudi za sodelujoče Eskime, ki so na fotografijah prepoznavali svoje starše, dedke, babice … S tem, ko so digitalizati fotografij družine Windischgrätz objavljeni na spletu, lahko morda tudi v mariborskem arhivu pričakujemo, da bo sčasoma prišlo še do novih iden- tifikacij. Popis je narejen tako, da se dopolnitve in popravki lahko vedno vstavijo. Infor- matorji lahko na digitalizate naletijo naključno ali pa jih nanje opozorimo iz arhiva, ker predvidevamo, da bi lahko pomagali pri identifikaciji. 5.2 Pedagoško-didaktični koncept 5.2.1 Monasterium.net Zgled, kako digitalizirano gradivo izkoristiti za sodelovanje s fakultetami, daje portal Monasterium.net (Hainz, 2010). Gre za prvotno na Spodnjo Avstrijo orientiran projekt skeniranja srednjeveških listin, ki se hranijo v samostanskih arhivih in so zato komaj do- stopne raziskovalcem. Ko so te listine v letih 2002–2005 uspeli na terenu digitalizirati, 15 Signatura popisne enote: SI_PAM/1858/007/001_00040. 16 Podrobneje o projektu na spletni strani http://www.collectionscanada.gc.ca/inuit/index-e.html.