URN_NBN_SI_doc-HOC0FSTU

171 M. Novak, M. Horvat: Posebnosti digitalizacije arhivskega gradiva in strokovna obravnava, 151–177 Knjižnica, 58 (2014) 1-2 so ugotovili, da so nastale kot plod dobro organizirane srednjeevropske mreže, zato njihov pomen sega prek meja dežele in tudi države. Odločili so se, da bodo skušali v virtualnem smislu to srednjeveško mrežo spet vzpostaviti. Uspelo jim je pritegniti številne arhive, knjižnice, znanstvene in druge institucije, ki hranijo kulturno dediščino, število sodelujočih pa se še povečuje. Sredi aprila 2014 je na portalu sodelovalo: • 132 arhivov • 1255 fondov • 163 zbirk • 406.059 listin • 583.019 digitalizatov iz Avstrije, Nemčije, Estonije, Romunije, Slovaške, Poljske, Italije, Češke, Slovenije, Ma- džarske, Švice, Srbije, Hrvaške in Španije. Med sodelujočimi iz Slovenije so bili v tem času dostopni digitalizati listin Arhiva Republike Slovenije in Pokrajinskega arhiva Maribor. Portal tako ponuja brezplačen dostop 24 ur na dan, originalne listine pa ostajajo varno shranjene v arhivskih skladiščih. Odpirajo se tudi nove možnosti za raziskave. Omo- gočena je običajna navigacija po vsebinah, namenjena pregledovanju – struktura fondov je narejena po arhivski tektoniki, predstavitev posamezne listine je v besedi in sliki. Sama slika se lahko močno poveča, da je omogočeno branje (za branje izvir- nika bi nemalokrat potrebovali povečevalno steklo, digitalizate pa se lahko poljubno poveča). Ob sliki so metapodatki, ki jih sestavlja najmanj signatura, datacija in kratek regest listine. Številne listine vsebujejo tudi transkripcijo, opis ter podatke o jeziku in merah. Nadgradnja običajnega pregledovanja digitalizatov je obdelava podatkov. Za to je potrebna registracija, ki nato uporabniku omogoča, da popravlja in razširja po- datke. Kakovost vnesenih podatkov ohranjajo s sistemom moderatorjev. Vsak, ki se na portalu registrira, si ob tem izbere moderatorja, in šele ko moderator preveri in potrdi popravke in dopolnila, so le-ti vidni tudi drugim uporabnikom na internetu. Opisani način se je že izkazal kot dobra možnost za pouk na univerzi. Tako lahko pro- fesor, ki študente poučuje paleografijo, za seminarske naloge razdeli transkripcijo po- sameznih listin s portala Monasterium.net. Študenti se registrirajo in neposredno vna- šajo podatke, ki jih nato profesor, ki prevzame vlogo moderatorja, pregleda in objavi. Transkripcije se tako ohranijo in lahko koristijo še komu, po potrebi pa se še vedno lahko popravljajo in dopolnjujejo. Tako so na portalu že aktivne univerze z Dunaja, Münchna in Neaplja.