URN_NBN_SI_doc-HOC0FSTU

173 M. Novak, M. Horvat: Posebnosti digitalizacije arhivskega gradiva in strokovna obravnava, 151–177 Knjižnica, 58 (2014) 1-2 digitalizatov prostovoljce. 17 Ker gre za zapise v gotici, se transkripcij lotevajo predvsem starejši državljani, ki pisavo poznajo še iz mladosti, njihovo delo pa je potem obja- vljeno na spletu in dostopno za vse uporabnike. Med objavljenimi digitalizati si lahko izberejo, kar jih najbolj zanima, svoj prepis pa nato po elektronski pošti posredujejo arhivu. Na ta način je bilo obdelanega že mnogo gradiva s področja uprave med leto- ma 1870 in 1937. Ali bi lahko takšno dobro prakso uporabili tudi pri nas, ostaja vprašanje. Dejstvo pa je, da bi lahko bili zanimivi projekti, ki bi povezovali arhiv in starejše državljane. O tem je razmišljal že Aleksander Lavrenčič v svojem prispevku o uporabi digitaliziranega ar- hivskega gradiva kot terapijo za pomoč starostnikom (Lavrenčič, 2011). V njem poro- ča o nizozemskem projektu »Storytable«. 18 Gre za posebej oblikovan kos pohištva, ki je namenjen, da ga uporablja od ene do šest (starejših) oseb. »Miza, pripovedovalka zgodb« je preprosta za uporabo, saj sta potrebna le dva gumba, da si starostniki ogle- dajo različne vsebine, fotografije, pesmi, glasbo in filmske posnetke, nastale v obdobju med 20. in 80. leti preteklega stoletja. Posebna oblikovanost pohištva omogoča ogled v skupini, hkrati pa miza pripovedovalka zgodb z videzom, ki bolj spominja na sta- rejši tip televizorja, ne povzroča strahu pred sodobnimi računalniki. Uporabniki lahko komentirajo zgodbe ali pa zgodbe prebudijo spomine, kar vodi v živahne pogovore. Pogovore lahko vodijo ali usmerjajo strokovno usposobljene osebe ali pa oskrbovanci domov za ostarele sami. Miza tako zbližuje ljudi in zmanjša socialno izoliranost ter z za- bavnim urjenjem vpliva na izboljšanje spomina. Dodatno vrednost pomeni povezava s spletom, ki omogoča pridobivanje novega gradiva oziroma posredovanje gradiva no- vim uporabnikom. Interaktivna uporaba omogoča komentarje, posredovanje zgodb drugim »omizjem« in vzpostavljanje nove socialne mreže. Starejši ljudje so zakladnice izkušenj, informacij in zgodb, ki so se včasih prenašale ustno. Danes pa jim tehnologija omogoča, da to védenje prenesejo tudi drugim. Pripravljeni so prenašati svoje znanje, toda žal jim prepogosta izoliranost tega ne omogoča. Z vključevanjem v socialne mre- že uporabnikov in prijateljev pripovedovalk zgodb pa lahko svoje spomine ne samo shranijo, ampak tudi posredujejo drugim. Vendar ne gre le za družabno razvedrilo za starostnike, saj so ugotovili, da t. i. spo- minska terapija pomaga pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Terapevti uporabljajo različno gradivo (od predmetov, fotografij do glasbenih posnetkov), spominska terapi- ja pa zahteva redna srečanja. Izkušnje pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo in demen- co kažejo, da se z uporabo spominske terapije upočasni degradacija spomina, bolniki 17 Podrobneje o predmetu na spletni strani http://stadsarkiv.frederikshavn.dk/Sider/Din%20Digitale%20 Danmarkshistorie.aspx? topemne=0f05917f-f377-452c-82d9-c8909a94f9b0. 18 Podrobneje o projektu na spletni strani http://waag.org/en/project/storytable.