URN_NBN_SI_doc-HOC0FSTU

174 M. Novak, M. Horvat: Special Features of Digitization of Archival Materials and Professional Issues , 151–177 Library, 58 (2014) 1-2 se lažje spopadejo z depresijo, ki je posledica samoizključevanja iz družbe zaradi bo- lezni, uspešna terapija pa omogoča njihovo ponovno vključevanje v družbo. 6 Zaključek Vprašanje digitalizacije arhivskega gradiva se pogosto omejuje na postopke izvedbe in tehnično podporo posameznih uporabniških zahtev in s tem povezanih pojavnih oblik arhivskega gradiva. Praksa digitalizacije v arhivih pa kaže na večjo kompleksnost problemov, ki so povezani s postopki in strokovnimi obravnavami digitalizatov. V tem kontekstu naj posebej opozorimo le na razliko med digitalizati, ki so nastali pri ustvar- jalcih, in tistimi, ki so nastali v pristojnih arhivskih ustanovah. Za prve velja upoštevanje načela provenience, za druge upoštevanje načele pertinence. Znano je, da je digitalizacija v osnovi linearni proces. Ta se odraža v zaporedju digitali- zatov. Arhivske vsebine digitalizatov je treba obravnavati v skladu z drugimi merili, npr. hierarhičnimi in/ali linearnimi zaporedji. Zato se je v arhivih treba izogibati digitalizaciji po t. i. »ad hoc uporabniškem« konceptu in uveljavljati naprednejša koncepta zaje- manja, kot sta »informativno-uporabniški« oz. »informativno-uporabniško-arhivski« koncept. Rezultati digitalizacije so lahko predstavljeni na podlagi dveh osnovnih konceptov (»piramidalni tif«, »ikona-datoteka«), hkrati s tem pa je treba zagotavljati vsebinsko urejena zaporedja, ki jim je mogoče dodeliti ustrezne referenčne podatke, kontrolne vsote in druge elemente unikatnega razpoznavanja posameznih vsebin v množici di- gitalizatov. Praktične rešitve digitalizacije arhivskega gradiva v Pokrajinskem arhivu Maribor, pred- vsem pa njihova strokovna obdelava, kažejo, da je treba upoštevati različne tehnike in načine njihove opreme, da digitalizati ohranijo javno vero v času in prostoru in jih je mogoče uporabiti neposredno preko spleta. Na drugi strani pa njihova praktična uporaba odpira različne nove možnosti uporabe arhivskega gradiva in s tem povezane probleme interakcije med uporabniki in pristojnimi arhivskimi ustanovami. Fotografsko gradivo pomeni poseben izziv za popis, s specifičnimi problemi, in se pre- cej razlikuje od preostalega arhivskega gradiva. Pri osebnih in rodbinskih fotografijah je lahko identifikacija portretiranih oseb zelo težavna ali celo nemogoča. Vendar digi- talizacija prinaša novosti na tem področju. Z digitalizacijo in objavo na spletu namreč postane fotografsko gradivo dostopno širokemu krogu ljudi, nekateri od njih lahko