URN_NBN_SI_doc-HOC0FSTU

153 M. Novak, M. Horvat: Posebnosti digitalizacije arhivskega gradiva in strokovna obravnava, 151–177 Knjižnica, 58 (2014) 1-2 digitalizacije dobijo v arhivskem strokovnem smislu nove dimenzije. Te je treba vedno obravnavati strokovno in izsledke raziskav upoštevati v izhodiščih digitalizacije in po- zneje v vseh tistih postopkih, ki so povezani z obravnavanjem digitaliziranih arhivskih vsebin oz. njihovih digitalizatov. Digitalizacijo arhivskega gradiva je treba z arhivskega strokovnega vidika umestiti med postopke reproduciranja arhivskega gradiva (Novak, 2003). S tem so povezane tudi zakonitosti postopkov zajema, njihove pretvorbe, hrambe, popisovanja in upo- rabe. S pravnega vidika so te zahteve opredeljene v Zakonu o varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva (ZVDAGA, 2006) in s tem povezanih podzakonskih aktih, kot so Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (UVDAG, 2006) ter Enotne tehnološke zahteve (ETZ 2.1, 2013). V pretekli arhivski praksi sta za izdelovanje različnih reprodukcij arhivskega gradiva z analogno tehnologijo prevladovala dva razloga: : 1) z izbranimi arhivskimi vsebinami iz drugih, predvsem tujih arhivskih ustanov so želeli dopolniti fonde in zbirke pristoj- nih arhivov in 2) zagotoviti so želeli varnostne kopije najvrednejših lastnih arhivskih vsebin (prim: Novak, 1998). S tehnološkim razvojem, predvsem pa z digitalizacijo se ta paradigma spreminja. Sodobne reprodukcije arhivskega gradiva, predvsem različni digitalizati, so namenjene predvsem zagotavljanju dostopnosti do arhivskih vsebin, dopolnjevanje ali zagotavljanje varnostnih kopij arhivskih vsebin pa je postavljeno ne- koliko v ozadje. V praksi tudi opažamo, da v nekaterih primerih digitalne reprodukcije postajajo nadomestki za izvirno arhivsko gradivo. S tem se pojavljajo dodatne strokov- ne dileme, predvsem pri zagotavljanju in ohranjanju kontekstnih in vsebinskih meta- podatkov ter s tem povezanem razvrščanju v skladu z načeli provenience oz. pertinen- ce (Horsman, 2002). Sprememba osnovne paradigme reproduciranja arhivskih vsebin v arhivski teoriji in praksi odpira vrsto arhivskih strokovnih vprašanj. Med njimi naj poudarimo le: • načine in oblike opremljanja digitalizatov, da bodo primerni za dolgoročno hram- bo in različno uporabo, med drugim tudi za izvajanje interoperabilnosti med različ- nimi arhivskimi in drugimi informacijskimi sistemi; • oblikovanje metod in načinov razločevanja digitalizatov, ki so zbrani po načelu pertinence od tistih, pri katerih je potrebno upoštevati provenienčno načelo; • zagotavljanje dolgoročne celovitosti, avtentičnosti, uporabnosti itd. ter s tem po- vezane implementacije metod, kot so obvladovanje linearnih in hierarhičnih zapo- redij, zagotavljanje referenčnih podatkovnih struktur, popisovanje digitalizatov v skladu s standardi, različne kalibracije prikazovalnikov z napravami za digitalizacijo itd.;