URN_NBN_SI_doc-HOC0FSTU

154 M. Novak, M. Horvat: Special Features of Digitization of Archival Materials and Professional Issues , 151–177 Library, 58 (2014) 1-2 • oblikovanje in obvladovanje vsebinskih, kontekstnih ter tehnološko-tehničnih me- tapodatkov pri upravljanju velikih količin digitalizatov, predvsem pa pri vzpostav- ljanju odnosov med izvirnimi dokumenti in njihovimi digitalizati, vključno z odnosi med digitalizati primerljivih vsebin itd. 2 Terminologija Znano je, da je področje pretvorb arhivskega gradiva obsežno in kompleksno tudi s terminološkega stališča, zato se bomo v nadaljevanju omejili zgolj na terminologijo di- gitalnih oblik arhivskega gradiva. V tem kontekstu je treba najprej ločiti digitalno in di- gitalizirano arhivsko gradivo. Razlikovanje pa ni pomembno v postopkovno-tehnolo- škem, ampak predvsem v terminološkem smislu. Pri tem velja, da s pojmom digitalno arhivsko gradivo označujemo tisto, ki je nastalo pri ustvarjalcu v procesu njegovega poslovanja v elektronski obliki ali je prišlo k njemu zaradi potreb poslovanja. Pravimo tudi, da je to gradivo »rojeno v digitalni obliki« in ga je v tej tudi treba dolgoročno hraniti. Tega je sicer možno v celoti ali deloma pretvoriti v fizično obliko, a v načelu tovrstno gradivo ostaja v digitalni obliki in ga mora v skladu z veljavno zakonodajo prevzeti pristojna arhivska ustanova (ISO/TR 13028, 2010). Arhivsko gradivo, ki je bilo »rojeno v fizični« ali drugi analogni obliki, ga v skladu s so- dobno arhivsko doktrino varujemo in ohranjamo v izvirni obliki. Lahko ga iz kakršnega koli razloga pretvorimo v digitalno obliko oz. ga »digitaliziramo«, postopek pa ozna- čujemo s skupnim imenom digitalizacija arhivskega gradiva (ZVDAGA, 9.–12. člen). V arhivih se v postopkih digitalizacije srečujemo z dvema entitetama, in sicer z digitali- ziranim arhivskim gradivom in z digitalizati arhivskega gradiva (ZVDAGA, 8.– 33. člen). V pogovornem jeziku ti entiteti pogosto uporabljamo kot sinonime, vendar ju je treba ločiti. Arhivsko gradivo v fizični obliki, na katerem so bili izvršeni postopki digitalizacije v strokovnem smislu, opredeljujemo kot digitalizirano arhivsko gradivo . S tem ga v terminološkem smislu ločimo od arhivskega gradiva, ki še ni bilo digitalizirano. Končni produkti oz. osrednje entitete postopkov pretvorbe iz analogne v digitalno obliko, in to ne glede na uporabljene tehnološke postopkovne ali druge dejavnike pretvarjanja arhivskega gradiva, pa so digitalizati arhivskega gradiva (Jeller, 2013, str. 35–39). V praksi so to običajno datoteke, ki obsegajo fizično zaključeno celoto arhivskega gradi- va npr. en kos, en posnetek, eno stran v knjigi itd. Prav tako je treba ločiti digitalizate od skenogramov arhivskih vsebin . Slednji nasta- nejo z različnimi skenerji in so danes najbolj običajna vrsta digitalizatov arhivskega gradiva (Kanič et al., 2012), vendar ne edini. Med digitalizate prištevamo tudi rezultate