URN_NBN_SI_doc-HOC0FSTU

156 M. Novak, M. Horvat: Special Features of Digitization of Archival Materials and Professional Issues , 151–177 Library, 58 (2014) 1-2 informativno, 4 standardizirano uporabniško 5 in arhivsko-varnostno. 6 Vsaka izmed razli- čic ima svoje zakonitosti nastanka in uporabe ter jasno določene medsebojne odnose (Novak 2013). Drugi velik kompleks arhivskih strokovnih dilem je obvladovanje zaporedij. Strokov- ni izzivi se pojavljajo tako pri fizičnem arhivskem gradivu in njegovih reprodukcijah kakor tudi pri povezanih vsebinskih metapodatkovnih strukturah in njihovih kon- tekstnih, tehnoloških ter drugih komplementarnih podatkovnih strukturah (Semlič -Rajh, 2012). Analiza pojavnih oblik zaporedij kaže, da te v osnovi sistemiziramo v urejena in neure- jena zaporedja. Ena ali druga pa so lahko končna 7 ali neskončna. 8 Pri tem velja, da se fizična ali logična ureditev ali preureditev neposredno odraža v zaporedjih ali celo v spremembah urejenih zaporedij v neurejena in obratno. Problem obvladovanja zapo- redij v arhivski teoriji se še nekoliko zaostri ob spoznanju, da so urejena zaporedja lah- ko v osnovi linearna ali hierarhična. Spoznanja in zakonitosti s področja obvladovanja zaporedij je treba dosledno implementirati tudi za potrebe obvladovanja digitalizatov. Razlogov je več, omenimo pa naj samo dejstvo, da digitalizacije med drugim v praksi neposredno sprožajo transformacije iz enega v drugo zaporedje ali iz končnega v ne- skončno zaporedje ali obratno. 4 Informativni koncept digitalizacije arhivskega gradiva izhaja iz dejstva, da v arhivih hranimo izvirno arhivsko gradivo, ki ga je treba uporabljati v skladu z arhivsko doktrino, uporabnikom pa arhivski strokovni delavci posredujejo podobe gradiva v takšni obliki, da so digitalizirane arhivske vsebine zgolj informativne in jih uporabniki praviloma ne morejo uporabiti v svojih raziskovalnih postopkih. Digitalizate, izdelane po tem konceptu, umeščamo med informativna pomagala in so sestavni del opisa popisne enote fizične pojavne oblike arhivskega gradiva. 5 Standardizirani uporabniški koncept digitalizacije arhivskega gradiva se izvaja na podlagi vnaprej določenih meril in postopkov digitalizacije zaključenih celot fizičnih pojavnih oblik arhivskega gradiva. Digitalizati, izdelani po tem konceptu, so visoko kakovostni, vendar v primerno stisnjeni obliki za normalno uporabo in izdelavo povečav, da so dobro vidne tudi zelo majhne podrobnosti. 6 Arhivski oz. varnostni koncept digitalizacije arhivskega gradiva izhaja iz zahtev ETZ po digitalizaciji arhivskega gradiva. Datoteke so praviloma v TIFF-formatu in so lahko zelo obsežne. Zaradi kakovosti posnetkov se iz njih izdelajo uporabniške datoteke (predstavitve) v skladu s standardiziranim uporabniškim konceptom in datoteke, ki imajo informativno funkcijo v skladu z informativnim konceptom. 7 V arhivski praksi obvladovanja zaporedij lahko mnogim določimo končno vrednost in s tem obseg zaporedja. To opredeljujemo kot končna zaporedja. 8 Določenim urejenim ali neurejenim zaporedjem v času in prostoru ni mogoče opredeliti njihovega končnega števila. V tem primeru je zaporedje po količini neopredeljeno in ga je zato mogoče poimenovati kot neskončno.