URN_NBN_SI_doc-HOC0FSTU

157 M. Novak, M. Horvat: Posebnosti digitalizacije arhivskega gradiva in strokovna obravnava, 151–177 Knjižnica, 58 (2014) 1-2 Tretji obsežen problem dolgoročnega obvladovanja digitalizatov se pojavlja pri obli- kovanju njihovih vsebinskih in kontekstnih metapodatkovnih struktur in njihovih vsebin. V tem kontekstu predstavljajo velike izzive oblikovanje metodoloških rešitev vsebinskih in kontekstnih metapodatkovih struktur (Zajšek, 2012), in s tem povezane nove paradigme uporabniško usmerjenega popisovanja arhivskega gradiva (prim. Zaj- šek, 2014), kamor spadaj tudi digitalizati arhivskega gradiva, ki so izdelani v skladu z uporabniškim ter arhivskovarnostnim konceptom. 4 Nekatere arhivskostrokovne rešitve digitalizacije arhivskega gradiva Digitalizacija velikih količin arhivskega gradiva zahteva upoštevanje zakonitosti po- stopkov pretvorbe v digitalno obliko. S tem so povezane priprave arhivskega gradiva za digitalizacijo, vključno s poznejšo strokovno obdelavo digitalizatov (Čibej, 2012). Praksa izvajanja digitalizacije arhivskega gradiva je različna tako v času kot tudi pro- storu. V obdobju pred vzpostavitvijo svetovnega spleta so bili projekti digitalizacije popol- noma odvisni od lokalne tehnološko-tehnične opreme za digitalizacijo (Terras, 2010). Prav tako so bile zahteve po kakovosti digitalizatov opredeljene s tehnološkimi in ne uporabniškimi zahtevami, zato so imeli digitalizati komplementarno kopijo še na mi- krofilmu. Tako so digitalizati pomenili uporabniške kopije, mikrofilmski posnetki pa varnostnoarhivske reprodukcije pomembnega arhivskega gradiva. V nekaterih arhivih je mogoče še vedno zaznati to paradigmo, saj izvajajo digitalizacijo metodološko in postopkovno popolnoma enako kot mikrofilmanje arhivskega gradiva. Vendar že na primeru prvega velikega projekta digitalizacije arhivskega gradiva v Evropi opazimo kompleksnost celotnega postopka digitalizacije v primerjavi z mikrofilmanjem. Ta na- mreč ni omejen zgolj na pretvorbo, ampak tudi na hrambo in uporabo digitalizatov, vključno s popisovanjem tovrstnih reprodukcij na različnih strojnih in programskih platformah (Gonzales, 1998). Z vedno kakovostnejšimi napravami za digitalizacijo arhivskega gradiva, predvsem pa z večanjem kapacitet strojne opreme za hrambo digitalizatov in možnostjo relativno hitrega dostopa do digitaliziranih vsebin preko sodobnih komunikacijskih sredstev, postajajo vse pomembnejši uporabniški vidiki digitalizacije, njihovi varnostnoarhivski vidiki pa so pogosto omejeni zgolj na hrambo digitalizatov na zunanjih medijih. Pri digitalizatih, ki so izvedeni na podlagi arhivskovarnostnih konceptov, se med drugim pojavlja problem njihovega obravnavanja v skladu z modelom odprtega arhivskega