URN_NBN_SI_doc-HOC0FSTU

159 M. Novak, M. Horvat: Posebnosti digitalizacije arhivskega gradiva in strokovna obravnava, 151–177 Knjižnica, 58 (2014) 1-2 arhivskem gradivu ali izrednih digitalizacijah arhivskega gradiva (Čebron-Lipovec in Drobnjak, 2012). Pri postopku »uredi-popiši-digitaliziraj« se celovitost in popolnost pretvorbe preverja na podlagi izvedenih primerjav vhodnih in izhodnih parametrov, na primer število di- gitaliziranih objektov s številom digitalizatov, ugotavljanje ustreznosti logična vsebin- ska zaporedja digitaliziranega arhivskega gradiva z zaporedji digitalizatov itd. Parame- tri, kot so celovitost in popolnost ter ustrezno zaporedje, postanejo temelj upravljanja digitalizatov, potem ko arhivski strokovni delavci odložijo fizično arhivsko gradivo v arhivska skladišča in ko morajo digitalizati začeti delovati kot od izvirnega arhivskega gradiva neodvisne entitete. V zvezi z urejanjem in popisovanjem digitalizatov in njihovih fizičnih oblik arhivskega gradiva je zato treba upoštevati, da se pojavlja še nekaj strokovnih vprašanj. Prvo je, ali je bila digitalizacija izvedena na že prevzetem arhivskem gradivu ali v sklopu po- slovanja ustvarjalca prevzetega arhivskega gradiva. V tem primeru lahko govorimo o izvorno hibridnem arhivskem gradivu in je treba digitalizate v skladu z načeli prvotne ureditve in njegove celovitosti obravnavati kot arhivski fond. Če pa je bilo že prevzeto arhivsko gradivo digitalizirano v skladu z varnostnoarhivskim konceptom v pristojni arhivski ustanovi, lahko takšne digitalizate obravnavamo po pertinenčnem načelu, hkrati pa je treba izdelati vsebinsko-logične povezave na izvirno arhivsko gradivo v fizični obliki. Z vidika arhivske teorije in prakse gre torej v primeru izvedene digitali- zacije arhivskega gradiva pri ustvarjalcu za digitalizirano arhivsko gradivo v prvotnih kontekstih pri ustvarjalcih, v drugem primeru pa za reprodukcije arhivskega gradiva. Zahteva po urejenosti izvirnega arhivskega gradiva pa izhaja še iz naslednjih dejstev. Če je izvedena digitalizacija neke zaključene arhivske celote, je treba upoštevati, da so vsebine izvirnikov in njihovih digitalizatov neposredno med seboj enake in torej pri- merljive. To pomeni, da morajo biti njihova zaporedja med seboj primerljiva. Problemi, povezani z urejanjem arhivskega gradiva, pa postanejo še večji, ko gre za digitalizacijo le izbranih oblik arhivskega gradiva iz določene celote (pertinenca). V teh primerih za- radi izgube vsebinskih in kontekstnih metapodatkov lahko pride do negentropičnega učinka znotraj sistema, zato je treba takim digitalizatom vzpostaviti nova zaporedja, ki so neodvisna od vzpostavljenega zaporedja prvotnega fizičnega arhivskega gradiva. 4.2 Koncept »transformacija zaporedij« Drugi pomembni koncept digitalizacije arhivskega gradiva je nadzorovana in doku- mentirana transformacija zaporedij. Izhodišče tega koncepta temelji na spoznanju, da izvirno arhivsko gradivo obravnavamo tako, da upoštevamo prvotno ureditev. Ta se