URN_NBN_SI_doc-K755RTSA

Zaradi preobrem enjenosti je K alan prenehal predavati po šti­ rih letih, ven dar so predavan ja katalogizacije potekala še dalje po nesprem enjenem učnem načrtu, vse do leta 1975, ko je bilo poglavje 0 bibliografskem opisu publikacij prirejeno stan d ard u ISBD(M). Če ta trd itev velja za vsebino pouka, pa ne velja za fond ur, odrejenih za pouk katalogizacije. Z aradi raznih prilagajanj števila u r za knjižničarstvo številu u r za drugi p red m et (večinoma m aterin ali tuj jezik, delno tudi zgodovina) te r skupnih predm etov (peda­ gogika, sociologija itd.) pa s prilagajanjem učnih pogojev razm eram na sorodnih zavodih (PA v M ariboru) se je fond katalogizaciji na­ m enjenih u r stalno krčil: najp rej na 2 -f 1 v obeh sem estrih in nazadnje na dve uri predavanj v prvem te r dve u ri predavanj in eno uro vaj v drugem sem estru, k ar pomeni, da je im ela katalogi­ zacija zadnja leta le še dobrih 60 %> tistih ur, ki jih je im ela na začetku. Jasno je, da krčenje fonda u r zahteva krčenje učnega načrta, prav tako pa je tudi jasno, da iz učnega n ačrta ni mogoče ničesar izpuščati. P reo stane torej kot edina možnost krčenje stopnje znanja, ki ga štu dentu posredujem o. Da tu obstajajo neke možnosti, nam kaže navsezadnje že obseg raznih priročnikov ozirom a p rav il za katalogizacijo sam po sebi. P rim erjajm o Abecedni im enski katalog, nova izdaja, L jubljana 1967, ki obsega 158 strani, s P ravilnikom 1 priručnikom za izradbu abecednih kataloga, ki ga je napisala Eva Verona in je izšel v Zagrebu leta 1970, katerega prvi del obsega natanko trik ra t toliko, 474 strani. Tu ni preostalo drugega, ko da se strogo držim o okvirov, za­ črtanih s sm otri pouka knjižničarstva, ki pravijo, da so diplom anti knjižničarstva sposobni (med drugim ) sam ostojno voditi m anjše knjižnice in sposobni oprav ljati sam ostojna opravila v specialnih in znanstvenih knjižnicah, vse to seveda v okviru del, predvidenih za stopnjo višjega knjižničarja. Po prak si v naših knjižnicah višji knjižničar katalogizira nezahtevne, rutinske prim ere, m edtem ko za publikacije, ki zahtevajo kakršnokoli raziskovanje v zvezi z dolo­ čanjem značnice, z ugotavljanjem p rejšnjih izdaj s podobnim naslo­ vom itd., zahtevam o bibliotekarja. Če sm em uporabiti m etodo iz­ ločanja, bi dejal, da višji knjižničar ne bo katalogiziral starejših publikacij, publikacij v tujih, zlasti m anj znanih jezikih, publika­ cij, k aterih av to r je naveden v nepopolni obliki ali v različnih oblikah (kongresne publikacije, skupinski r a z sta v n i katalogi itd.). To pom eni, da se p ri pouku katalogizacije ukvarjam o s publikaci­ jam i take v rste le toliko, da je študen t sposoben problem videti, ne pa ga razreševati. Ob vsem tem pa vedno p rim an jk uje u r za k ata­ K n již n ic a 28(1982)1-2 49