URN_NBN_SI_doc-K755RTSA

vpiiS(i); g la v n i v p is in k a za lk a ; v o d ilk a ; d v o sto p e n jsk i v p is (d elo v v e č zv e z k ih , k n již n a zb irk a, te k o č a p u b lik a cija ). Po zaključku II. sem estra kolokvij. III. sem ester (2 u ri predavanj, 1 u ra vaj): postopek za obliko­ vanje enotne značnice. Enotna značnica za antične, srednjeveške, sodobne tipe poim enovanj; neevropski tipi poim enovanj. E notna značnica za konporativne avtorje. Posebnosti anonim nih publikacij. Posebnosti in izjeme. Vaje: oblikovanje enotne značnice na prim erih. IV. sem ester (1 ura predavanj): m uzikalije in ISBD(PM); zem­ ljevidi, atlasi in ISBD(CM); gradivo, ki ni na papirju, in ISBD(NBM); knjiga pred 1800 in ISBD(A). R azvrščanje vpisov v abecednem im en­ skem katalogu. Učna prak sa: teden dni praktičnega dela pod vod­ stvom m entorja v šolski, splošnoizobraževalni, specialni ali znan­ stveni knjižnici (po izboru študenta). Po zaključku IV. sem estra pisni in ustni izpit: katalogizacija petih prim erov publikacij s problem atiko v opisu ali v oblikovanju enotne značnice; zagovor izdelka; odgovori na v prašanja iz ostale učne snovi. Vzporedno tečejo v III. in IV. sem estru pred av anja in vaje iz sestav ljanja abecednih stv arn ih in sistem skih (UDK) katalogov. S tem učnim načrtom , ki razširja pouk od 60 u r predavanj in 30 u r vaj (za katalogizacijo) n a 115 u r predavanj in 30 u r vaj (za bibliotekonom ijo), upamo, da bomo lahko odpravili tem eljne po­ m anjkljivosti dosedanjega učnega načrta, zlasti še, k er se je s p ri­ hodom redno zaposlenega predavatelja tega predm eta odprla mož­ nost za v aje v m anjših skupinah (do 15 študentov) nam esto dose­ danjega načina vaj z vsem letnikom h k ra ti (60 in več študentov). N ajbrž novi učni n ačrt ne odpravlja vseh pom anjkljivosti. O dprt in še bolj aktualen ostaja problem učbenika. Če so za pouk katalogizacije zadoščala p ravila za katalogizacijo, dopolnjena z m ed­ narodnim i standardi za opis gradiva, bo za celotno področje, ki ga zajem a na novo oblikovani predm et, potreben nov, n a sodobnih načelih obdelave knjižničnega gradiva tem elječ priročnik. Dotlej si bodo m orali študentje pom agati s članki, raztresenim i po raznih letnikih revije K njižnica in drugih strokovnih publikacij. Novi učni n ačrt še ni do k ra ja izdelal povezave z usm erjenim izobraževanjem knjižničarjev na srednji stopnji, k ar je vprašanje naslednjih treh let. S prihodom p rvih absolventov srednje stopnje bo možno določene stvari črtati iz učnega načrta ali jih dvigniti na višjo raven. Na drugi stra n i bo m orala doslej sam a v sebi zaokro­ žena višja stopnja izobraževanja postati tem elj in izhodišče za pouk knjižničarstva na visoki stopnji. K n již n ic a 26(1982)1-2 51