URN_NBN_SI_doc-MQHATMDB

84 Šolska kronika • 1–2 • 2014 Strokovne šole v avstrijskem šolskem sistemu Strokovne šole so bile opredeljene leta 1848 z avstrijskim zakonom Entwurf der Grundzüge des öffentlichen Unterichtwesens in Österreich (Osnutek temeljnih načel javnega pouka v Avstriji). Ta je poleg osnovnega šolstva, gimnazij, realk in fakultet določal tudi »ostale šole«, ki so potrebne za dodatno izobraževanje na že obstoječih temeljih. Te šole naj bi se urejale po lokalnih potrebah. 1 To je pomenilo, da so bile odvisne od neposrednega vpliva, potreb in razvoja industrije, trgovine in obrti posa- mezne takratne avstrijske dežele. Potrebe Avstrije so bile usmerjene predvsem v obrtna združenja, tako da so se po letu 1848 ustanovile rokodelske in obrtne zbornice. Slab gospodarski razvoj pa je pripeljal v letu 1873 do gospodarskega zloma, po katerem se je šele začel nov razvoj poklicnega izobraževanja. 2 V avstrijski šolski politiki si je za obrtne in poklicne šole močno prizadeval Dumreicher (referent za šolske zadeve pri ministrstvu). Te naj bi poleg teoretičnega znanja in s pomočjo praktičnih vaj razvijale tudi spretnosti, ki bi služile kot predznanje za obrtniške dejavnosti. 3 Dumreicher si je prizadeval vpeljati gojence k poklicnemu ročnemu delu s sistematično poklicno izobrazbo. Želel je, da bi splošna rokodelska šola (Algemeine Handwerkschule) postala širša obrtna učna usta- nova. Na avstrijskih tleh so se ustanovile tovrstne poskusne šole v mestih. To so bile tako imenovane mestne rokodelske šole, in sicer leta 1855 v Imstu, 1889 pa v Linzu in Celovcu. 4 Za te šole so skrbele občine in posamezne dežele, ki so jih tudi delno materialno vzdrževale. To nam kaže, da so obrtniki svoje sinove nadalje šolali v poklic- nih šolah, v realkah ali v gimnazijah, delno pa tudi v rokodelskih šolah, ki pa so jih pretežno obiskovali dečki iz nižjega socialnega sloja. Te šole so se ustanavljale le do leta 1893. 5 Pri tem naj omenimo tudi javne – državne obrtne šole, ki so nastale leta 1876 v Gradcu in Salzburgu, 1880 na Dunaju, medtem ko v Celovcu, kljub prizadevanjem, državna obrtna šola ni bila ustanovljena zaradi nezadostno razvitega obrtniškega sloja. 6 Poleg teh vrst šol so v Avstriji nastale nedeljske ponavljalne šole, katerih namen je bil poklicno izobraževanje vajencev, pomočnikov in mojstrov, ki je potekalo v obliki različnih tečajev ob nedeljah. Te šole so nudile nujno potrebna tehnična znanja za določene obrti. Nosilci tega izobraževanja so bile osnovne šole, realke, obrtna združe- nja ali zasebniki. Najbolj so se te šole razvijale po tistih delih avstrijske monarhije, ki so bili gospodarsko manj razviti. 7 Po letu 1870 so se ustanavljale tudi obrtne šole za 1 Entwurf der Grundzüge des öffentlichen Unterichtwesens in Österreich , Wien 1848. 2 Helmut Engelbrecht, Der Ausbau des beruflichen Bildungswesens, v: Geschichte des österreichi- schen Bildungswesens, Erziehung und Unterricht auf dem Boden Österreichs, Von 1848 bis zum Ende der Monarchie , Band 4, Wien 1986, str. 193. 3 Ibid., 194–195. 4 Ibid., 195. 5 Ibid., 195. 6 Ibid., 205. 7 Ibid., 196.