URN_NBN_SI_doc-OO8IOQFW

10 Šolska kronika • 1–2 • 2014 Jernej med letoma 1646 in 1649, ko je štel bodoči polihistor pet do osem let, spet po- verjenik deželnih stanov, 8 bi bil Janez Vajkard kot šolar lahko takrat v varnem zavetju in pod budnim očesom staršev. 9 Ali pa je nanj v Ljubljani med njihovo odsotnostjo pazila polsestra Marija Klara, dvajsetletnica, ki jo spomladi 1649 srečamo v stolni župniji kot krstno botro, ko je Jernej že odložil funkcijo poverjenika. 10 Tedaj je imel Jernej Valvasor v najemu stanovanje v hiši mestne tehtnice in kruharne na Starem trgu, ki so jo pozneje brez dokaza razglasili za rojstno hišo Janeza Vajkarda. 11 Nenazadnje je v Ljubljani večidel prebival tudi njegov najstarejši polbrat Karel, prvič poročen verje- tno leta 1648 in drugič 1650. 12 Valvasorjeva življenjepisca Peter Radics in Branko Reisp sta se vprašanja nje- govega začetnega šolanja lotila različno. Reisp ga je zaradi nedokumentiranosti raje preskočil, kot da bi se prepuščal ugibanjem. 13 Drugače kot Radics, ki je glede na bi- vanje staršev v Ljubljani – po njegovem do vključno leta 1648 – navedel, da bi lahko Janeza Vajkarda v elementarnih predmetih poučeval kateri od tedaj štirih v Ljubljani delujočih šolnikov. Leta 1647 so v kranjski prestolnici izpričani trije t. i. »nemški šolmoštri« ( die deutschen Schulmeister ) – Hans Comissarius, Baltazar Gumrer in Filip Specht –, četrti pa je bil stolnični učitelj in hkrati »glasbeni mojster« ( Musikmeister ) Valentin Pistorius. 14 Na tega moža je Radics posebej opozoril kot na možnega po- lihistorjevega elementarnega učitelja, ker je Valvasorjevo stanovanje na Starem trgu spadalo v stolno župnijo. Če bi deček obiskoval stolnično javno šolo, bi se – tako Radics – ob Pistoriusu že v najnežnejših letih prebudilo njegovo veliko zanimanje za glasbo. 15 Verjetnost, da je Valvasor hodil v stolnično šolo pri sv. Nikolaju, je res pre- cejšnja, saj je bila ta šola v njegovem času pripravnica za jezuitsko latinsko gimnazijo. V Ljubljani tudi ni manjkalo zasebnih učiteljev in inštruktorjev ter jezikovnih šol, na katerih so učitelji za majhno plačilo poučevali razne jezike. 16 8 Golec, Valvasorjev izvor (2. del), str. 224. 9 Nenazadnje so tedaj v Ljubljani krstili dva Jernejeva sinova (1646 in 1649), tako kot je bil med očetovim prvim poverjeniškim mandatom krščen v kranjski prestolnici 28. maja 1641 tudi Janez Vajkard (Golec, Valvasorjev izvor (3. del), str. 16–17). 10 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1643–1653, pag. 223, 18. 4. 1649. 11 Golec, Valvasorjev izvor (3. del), str. 23–26. 12 Njegovo prvo ženo Ano Kristino, rojeno baronico Schrattenbach, srečamo samo ob smrti 16. januarja 1649 v Ljubljani, ko ji je bilo po mrliški matici 22 let (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1635–1657, pag. 106; prim. Radics, Johann Weikhard , str. 343, 344). Drugič se je oženil v Ljubljani 27. februarja 1650 z Ano Rozino pl. Barbo (prav tam, P 1632–1651, pag. 154). Razen prvega otroka Danijela (* 1650–52), ki ga poznamo samo z rodovnika v Slavi (Valva- sor, Die Ehre IX , str. 109), so bili v Ljubljani v petdesetih letih (1653, 1656 in 1658) krščeni trije Karlovi otroci (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1653–1664, pag. 2, 139, 189). 13 Reisp, Kranjski polihistor , str. 75. 14 Radics, Johann Weikhard , str. 60–61. – Učitelj Filip Specht, »Germaniae Scholae Ludirector«, je umrl že 6. oktobra 1649, star 40 let (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1635– 1657, pag. 114), medtem ko sta po Radicsu druga dva poučevala še leta 1661. 15 Radics, Johann Weikhard , str. 61. 16 Gruden, Šola pri sv. Nikolaju, str. 7–10; prim. Mal, Stara Ljubljana , str. 60–63; Ciperle, Ljubljan- sko šolstvo, str. 137–138.