URN_NBN_SI_doc-OO8IOQFW

13 Polihistor brez univerzitetne izobrazbe torej nekako leta 1655 ali 1654, »ko sem v Ljubljani še študiral«. 32 Žal Valvasorjevih navedb ni mogoče uskladiti do te mere, da bi dognali, kdaj je obiskoval kateri razred. Odgovor bi dobili, če ne bi zamolčal imena svojega profesorja in nemara tudi, če bi imenoval vsaj zapeljanega sošolca iz petega razreda. Za ta čas poznamo namreč vsa imena učiteljev in profesorjev posameznih razredov, 33 sošolec pa je morda naveden med gojenci jezuitskega seminarja. 34 Preden se posvetimo vprašanju, od kdaj do kdaj je Valvasor obiskoval gimnazijo, si poglejmo, kaj je o njej zapisal sam, kakšen je bil njen takratni ustroj in kako so v tem času sicer živeli ljubljanski gimnazijci. Valvasor se je o jezuitih in zlasti o njihovih šolah izrazil zelo pohvalno, vendar o slednjih precej na splošno. Najbolj na široko se je o ljubljanskem jezuitskem kolegiju razpisal v VIII. knjigi Slave, kjer govori o nje- govi ustanovitvi konec 16. stoletja in navaja imena vseh rektorjev. 35 Napovedal je tudi nadaljevanje pri opisu Ljubljane, ki ga ima na koncu XI. knjige. Tu se je pri obrav- navi jezuitskega kompleksa najdlje zadržal ob Marijinem kipu, kar je po svoje tudi razumljivo, saj so tega skupaj z marmornim podstavkom postavili leta 1682 prav po Valvasorjevih načrtih. Zelo podrobno je nato opisal še slovesnost ob kanonizaciji Fran- čiška Borgie leta 1671, na kateri je bil precej verjetno navzoč sam, 36 le malo zatem, ko se je vrnil z zadnjega velikega potovanja. O kolegiju, gimnaziji in seminarju beremo: »Takoj nasproti [jezuitske] cerkve je lep in čudovito velik kolegij ali nova šola z veli- kim avditorijem, na katerem lahko vidimo umetelen in pogosto spremenljiv teater ali gledališki oder; vse to so pred nekaj leti dali postaviti častiti kranjski deželni stanovi. Študij sega tukaj do šeste šole ali retorike, tu pa je tudi študij kazuistike [moralne teologije]. Poleg te nove šole stoji stara, na splošno imenovana seminar, kjer imajo gospodje patri jezuitskega reda na hrani učence ali študente, ki se tam poleg študija učijo še vsakovrstne instrumentalne in vokalne glasbe, in jih kar najbolje vzgajajo.« 37 Omembe vredne so se mu torej zdele druge stvari, medtem ko se je samega šolskega ustroja le dotaknil, ne da bi pri tem povedal kar koli o vsebini študija. O tej najdemo nekaj zelo splošnih podatkov v VI. knjigi, v poglavju o načinu življe- nja plemičev in meščanov na Kranjskem: »Tako so v deželi v ta namen ustanovljeni prav dobri seminarji in šole. Zlasti gospodje očetje jezuiti si v svojih kolegijih pohval- no prizadevajo mojstrsko izpopolniti študirajočo mladino v humanističnih študijah, predvsem v latinščini, elokventnosti in veščini sklepanja (ali logiki), ter uporabljajo pri poučevanju posebne metode in spretnost.« Mladina si tu pridobi »trdno osnovo«, nato pa se odpravi na visoke šole ali na »akademijo« v obliki potovanja v tuje omikane deže- 32 Valvasor, Die Ehre XI , str. 685. 33 Za leta 1653–1657: Letopis Ljubljanskega kolegija , str. 177, 182, 189, 192, 197; Historia annua , str. 177, 182, 189, 192, 197. 34 Prim. Črnivec (ur.), Ljubljanski klasiki , str. 72–84. 35 Valvasor, Die Ehre VIII , str. 703–713. 36 Valvasor, Die Ehre XI , str. 689–690. – Slovesnosti s procesijo so se začele 22. novembra 1671 ( Letopis Ljubljanskega kolegija , str. 260 (pag. 392); Historia annua , str. 260). 37 Valvasor, Die Ehre XI , str. 690.