URN_NBN_SI_doc-R5WK327P

Družbeni mediji in knjižnice: raziskava uporabe Facebooka v slovenskih splošnih knjižnicah Knjižnica, 2017, 61 (4), 79–100 83 ki jih upoštevajo tako ustvarjalci družbenih medijev kot njihovi uporabniki, pa naj bodo to fizične osebe ali blagovne znamke oziroma organizacije. 1) Sodelovanje. Vse oblike družbenih medijev temeljijo na sodelovanju in dvo­ smerni komunikaciji med uporabniki. Vsebine, ki jih uporabniki, tako fizične osebe kot organizacije, objavljajo v družbenih medijih, niso namenjene av­ torjem, ampak njihovim prijateljem, sledilcem, znancem, kolegom oziroma so ustvarjene z namenom, da določena vsebina dobi odziv. 2) Odprtost in dostopnost. Večina družbenih medijev je odprta za povratne in­ formacije in sodelovanje. Spodbujajo glasovanje, komentiranje in deljenje informacij. Sodeluje lahko vsak, ki si na določenem mediju ustvari račun in dosega določeno starost. Minimalna starost na Facebooku je 13 let, enako starost zahtevajo na Instagramu, Pinetrestu, Tumblrju, Redditu, Snapchatu in Secretu (Bennett, 2014). 3) Enostavna uporaba. Družbeni mediji stremijo k temu, da bi bila njihova upo­ raba čim bolj enostavna, logična in intuitivna, kar jim zagotavlja večje število uporabnikov. 4) Dvosmerna komunikacija. Drugače od klasičnih medijev, kjer komunikacija poteka enosmerno, od sporočevalca do ciljne publike, je tukaj dvosmerna. 5) Skupnosti. V družbenih medijih se ustvarjajo skupnosti uporabnikov, tako ljudi kot organizacij, ki jih družijo podobne lastnosti, zanimanja, načini raz­ mišljanja. 6) Zasebnost. Večina družbenih medijev ima med svojimi nastavitvami različne stopnje zasebnosti, ki uporabnikom omogočajo izbiro, ali bodo njihove vsebi­ ne in aktivnosti v družbenih medijih vidni le ozko izbranemu in skrbno dolo­ čenemu krogu uporabnikov ali pa bodo na voljo celemu svetovnemu spletu. 7) Pestrost vsebin, kreativnost. Družbeni mediji s svojimi različnimi funkcio­ nalnostmi uporabnikom omogočajo, da ustvarjajo in objavljajo najrazličneje formate vsebin in jih s pomočjo družbenih medijev še izboljšajo. 8) Razkrivanje. Družbeni mediji uporabnikom omogočajo nastopanje oziroma uporabo družbenih medijev s pravimi ali lažnimi oziroma izmišljenimi imeni. Kakšen način komuniciranja je bolj sprejemljiv, je odvisno od medija. Face­ book uporabnike spodbuja, naj bo ime njihovega profila enako tistemu, po katerem jih poznajo prijatelji oziroma kakršno je napisano v osebnih doku­ mentih (What names …, 2017). 9) Spletno nadlegovanje. Družbeni mediji so področje, še posebej dovzetno za spletno nadlegovanje, čeprav se tovrstno vedenje pogosto pojavlja tudi na drugih spletnih prizoriščih (Duggan, 2017). 10) Številke. Uspeh v družbenih medijih se meri v številkah. Tako fizični uporab­ niki kot organizacije in blagovne znamke se trudijo dosegati čim večje število sledilcev, prijateljev, povezav, komentarjev všečkov, deljenj. 11) Hitrost širjenja. Informacije, tako dobre kot slabe, po družbenih medijih po­ tujejo hitreje, kot so potovale po klasičnih. Ko je na primer novinar na terenu