URN_NBN_SI_doc-R5WK327P

Branka Bizjak Zabukovec 84 Knjižnica, 2017, 61 (4), 79–100 priča izrednim dogodkom in to objavi na svojem profilu na Twitterju, novica o tem takoj pride do njegovih sledilcev na tem družbenem omrežju. Na isto novico v časopisu bi morali na primer čakati do izdaje naslednje številke časopisa. 12) Aktualnost. Informacije imajo v družbenih medijih velik in hiter doseg, obi­ čajno pa tudi hitro minejo. Sodeč po raziskavi, objavljeni na SocialMedia­ Today (Allard, 2013), se 75 % prikazov ene objave zgodi v 2,5 urah. 13) Vplivneži. S pojavom družbenih medijev so se pojavili tudi vplivneži. To so posamezniki, ki so si v družbenih medijih ustvarili obsežno občinstvo, med katerim uživajo določeno stopnjo ugleda in kredibilnosti. 1.4 Prednosti komuniciranja na družbenih omrežjih Skoraj sočasno z razmahom družbenih medijev med uporabniki je začela rasti tudi popularnost družbenih medijev v poslovnem svetu, najprej v marketingu, kasneje še drugje. Priložnost za komunikacijo s svojimi uporabniki v družbenih medijih so videle še številne blagovne znamke in podjetja. Kmalu pa se je upo­ raba razširila tudi na druga neprofitna področja in organizacije, kamor spadajo društva, klubi, športne organizacije, združenja, gibanja in ne nazadnje tudi knji­ žnice. Komuniciranje v družbenih medijih ima lahko za organizacije in blagovne znam­ ke, če se ga lotevajo pravilno, mediju in svoji ciljni publiki primerno, številne prednosti. Med prednosti uporabe družbenih medijev (spremljanja ali aktivnega nastopa­ nja) spadajo: 1) Informiranost. Z uporabo družbenih medijev lahko organizacije, blagovne znamke in tudi knjižnice dobijo neposredne informacije o tem, kaj je njihovi ciljni publiki všeč, kaj na primer uporabniki radi berejo, po čem povprašuje­ jo, kakšne so njihove bralne navade. 2) Povezanost. Blagovna znamka ali knjižnica lahko na Facebooku, Twitterju ali na kakem drugem družbenem omrežju s svojimi uporabniki govori osebno, kot prijatelj s prijateljem. Na ta način uporabnik dobi občutek povezanosti s knjižnico ali blagovno znamko, občutek, da ga cenijo in postavljajo v središče dogajanja, kar je predpogoj za trajen odnos. 3) Prepoznavnost. Z aktivnim nastopanjem na družbenih omrežjih se blagovna znamka ali knjižnica vtisne v spomin oziroma veča svojo prepoznavnost. 4) Kredibilnost. Z objavljanjem kvalitetnih vsebin s knjižnega področja se knjiž­ nica in njeni knjižničarji lahko predstavijo kot strokovnjaki na svojem pod­ ročju in primerni svetovalci tistim, ki se zanimajo za knjige.