URN_NBN_SI_doc-R8O8SKFN

551 Prof. dr. Danilo Viher – pedagog in pesnik Še nekaj misli o Viherjevi poetični podobi. Viher se je s pesniškim navdihom pr- vič predstavil v almanahu Mladi utripi leta 1933. Tu je bilo objavljenih 18 Viherjevih pesmi, med njimi osrednja programska pesem z refrenom molitve za kruh. Molitev delavske matere Bog, ki nas gledaš neskončni, Bog, ki si od vekomaj, Bog, ki ljubiš nesrečne in strte, le kruha nam daj! Bog, saj vidiš nas miljone trpeče; in čakamo naj? Bog naš, saj vemo, da se pravica kupuje, le kruha nam daj! Za kruhom vpijó milijoni, ki tuj jim življenja je maj. Bog naš, vse grehe sveta odpustimo, le kruha, kruha nam daj! Bog, ki dobrim obljubljaš veselje, Bog, ki obljubljaš nam raj, Bog naš, vse to ti pustimo, le kruha, kruha nam daj! (Mladi utripi, Maribor 1933, str. 46) Zaradi te pesmi je Viher pri šolski oblasti postal persona ingrata in dolgo časa ni mogel dobiti službe. Med 5. marcem in 24. junijem 1935 je v Mariborskem večerniku Jutro objavil enajst zagrebških pisem z družbeno-kulturno konotacijo. Viherju je bila pesniška muza zvesta sopotnica vse življenje. Njegova pesniška že- tev je zbrana v petih samostojnih pesniških zbirkah, ki so izšle v avtorjevi samozaložbi v Splitu: Cesta življenja (1965), Ceste svobode (1965), Razdane tišine (1966), Atlantida (1967) in Slutnje (1968). V njih je objavljenih 355 pesmi v lepem slovenskem jeziku. Njegova lirika, povečini miselna, filozofska, nas vodi v najsubtilnejše kamrice Viher- jevega miselnega sveta; tu in tam nerazvozljivo zapletene, revolucionarne, jedke pa tudi izredno nežne, ko poje o ljubezni do žene in domovine, so njegove pesmi tudi po obliki, slogu, prispodobah in tematiki svojevrstne in pestre. /.../ Od Mladih utripov do njegove najbolj umetniško dognane pete zbirke Slutnje, je Viher dozoreval v samoniklo ne le peda- goško, temveč tudi pesniško osebnost. (A. K., 1972)