Kazalo

Knjižnica 52(2008)4, 125–129 134 Ustavimo se najprej pri Koperniku. Od konca leta 2005 do februarja leta 2006 so razni mediji – Delo , Nedelo , TV Slovenija poročali o edinstvenem odkritju – dr. Stanislav Južnič je našel v NUK drugo izdajo Kopernikovega dela De revolutioni- bus iz leta 1566. Poslušali smo, kako se je Čop zmotil, kako je bil nato podatek napak prenesen tudi v slovenski vzajemni knjižnični računalniški katalog. Ob drugem izvodu te znamenite knjige, ki jo je našel v knjižnici Frančiškanskega samostana v Ljubljani, je bilo manj slišati, a vendar v delu Astronomija na Sloven- skem in slovenski astronomi na tujem (2007) zopet govori o odkritju in poudarja napako v članku Jara Dolarja o tej knjižnici 2 . Vsaj za slednjo lahko zapišemo, da je bila predstavljena ne le ozkemu sloju znanstvenikov, ampak tudi širši javnos- ti. Bila je na ogled na razstavi Slovenci v šestnajstem stoletju v Narodnem muze- ju Slovenije leta 1986, opisana je v katalogu in upodobljena na fotografiji 3 , pa tudi v devetem zvezku pregledne publikacije o evropskih knjižnicah Handbuch deutscher historischer Buchbestände in Europa – eine Übersicht über Sammlungen in ausgewählten Bibliotheken lahko beremo o njej 4 . Jo je torej odkril dr. Južnič? Pa tudi sicer me vedno moti stavek: » Zaradi napačnega vnosa v Cobiss je ta izjemni zaklad ostal skrit dosedanjim raziskovalcem «? 5 Torej, če nečesa ni v sistemu COBISS, ne obstaja! Takšna miselnost je seveda prisotna predvsem med mlajšo populaci- jo, a od nekoga, ki se ukvarja s starimi tiski tega ne bi pričakovali, ali pač? O knjigah s področja astronomije v plemiških knjižnicah v Sloveniji – npr. Tur- jaški knjižnici, Valvasorjevi, je pisal v več razpravah, dejstva pa ponovil v delu o zgodovini astronomije. Tu imam metodološki pomislek. Če hočemo predstaviti neko knjižnico, ne smemo iz nje izluščiti le enega segmenta, saj lahko le celovita slika o nekem fondu nekaj pove o ljudeh, ki so jo uporabljali, kar pa je seveda zelo zahtevno raziskovalno delo. Če se pa že omejimo le na eno znanstveno pod- ročje, nikakor niso dopustna sklepanja kot: » Knjižnica služi kot osnova za razmiš- ljanje o znanstvenih prepričanjih Turjačanov takoj po njihovi vrnitvi v katoliško vero in še posebej o njihovem odnosu do kopernikanizma .« 6 Podobne citate najdemo tudi v drugih razpravah. Ali pa na primer » Asclepi je bral Meriana «. Tako sklepanje je brez trdnejših dokazov, kakršen bi bili citati v Asclepijevi knjigi ali poznavanje fonda njegove knjižnice, precej na majavih nogah 7 . Verjetno imamo tudi tu opraviti z 2 Dolar, Jaro (2000). Knjižnica frančiškanskega samostana v Ljubljani. V: Frančiškani v Ljubljani, Ljubljana: Poudariti moram, da je članek izšel postumno in je torej vprašljivo, kdo je zakrivil napako. 3 Žvanut, Maja (1986). Slovenci v šestnajstem stoletju, Ljubljana: Narodni muzej, str. 11, sl. 6 in Žvanut, Maja (1986). Slovenci v šestnajstem stoletju: Katalog razstavljenega gradiva, št. 323, str. 26. 4 Bahor, Stanislav (2001). Ljubljana Franziskanerkloster. V: Handbuch deutscher historischer Buch- bestände in Europa – eine Übersicht über Sammlungen in ausgewählten Bibliotheken 9. Hild- esheim, Zürich, New York: Olms-Weidmann, str. 199. 5 Južnič, Stanislav (2006). Kopernik v Turjaški in Licejski knjižnici. Knjižnica 50 (1/2), 7. 6 o. c. 7 Južnič, Stanislav & Prosen, Marijan (2007). Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem. Radovljica: Didakta, str. 110; odslej Astronomija 2007.