Kazalo

135 Dular, A. Problematika zgodovinskih raziskav v knjižnicah ob knjigi astronomija na slovenskem in slovenski astronomi na tujem zamenjavo. Karel Granelli je izpitnim tezam, kjer se na naslovnici prav tako omenja Janez Krstnik Pogrietschnig, dodal poglavje Compendiaria metropolis Carni- oliae descriptio e Topographia Germaniae Austriacae (1766) 8 . V obravnavani knjigi beremo še naslednje trditve – o Vegi npr. piše: » Tesne stike s Francozi je ohranil tudi pozneje, saj ga je leta 1809 Napoleonov kralj Joachim Murat povabil v Neapelj. « 9 Napo- leon prav gotovo ni imel kralja, pač pa maršala, ki je bil neapeljski kralj. Zani- mivo bi bilo vedeti, kakšen matematični muzej je v 18. stoletju vodil Schmelzer na Dunaju. 10 Podatek o številu knjig v Valvasorjevi knjižnici ne drži, saj je iz- vedena kombinacija dveh različic in razlaga, ki nikakor ni pravilna. Danes pozna- mo seznam Valvasorjeve knjižnice 11 , kjer je popisanih 2630 knjig. Novejše raziskave so pokazale, da je bila ocena 10.000 knjig pretirana, saj je to skupno število enot – knjig in grafik, nikakor pa ne moremo zapisati kot Južnič, da je imel 2630 knjig v 10.000 zvezkih 12 . Turjaška knjižnica je ena najstarejših pri nas. Toda od kod podatek, da je začel zbirati knjige Laurenz Turjaški, ki je živel v drugi polovici 15. stoletja 13 . Problematična so sklepanja, da so imeli ljubljanski jezuiti v svoji knjižnici Grimaldijevo knjigo, ker so nabavili leta 1709 dve knjigi njegovega starejšega sodelavca Riccolija 14 . Prav tako Breckerfeldov citat še ne dokazuje, da je bil Tacquetov učbenik v Ljubljani natisnjen v Neaplju leta 1724 15 . Malce nerazumljivo je, da se v tabeli o astronomiji v kranjskih knjižnicah v 17. stoletju kot lastnik pojavi Piranski mestni muzej. Tega v 17. stoletju prav gotovo ni bilo in je to zopet ena izmed netočnosti oz. nedoslednosti, no pa tudi danes institucija s tem imenom ne obstaja, v Piranu imamo Pomorski muzej Sergej Mašera, ki ima bogato historično knjižnico 16 . Prvi tekst iz astronomije v slovenščini – Vodnikovo besedilo O repatici Lublanske novize 2., 1798 . Besedilo, ki je bilo objavljeno v knjigi Astronomija na Sloven- skem, je nato izšlo še v reviji Proteus 17 in po čudnem naključju je prav ta segment omenjen ob prikazu Proteusa 70 (9/10) v Delu 18 . Znova moramo relativizirati be- sedico prvi. Prve tekste o astronomiji v slovenščini poznamo že z začetka 18. stoletja, torej skoraj sto let prej. 8 Izvod v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije, sig. XXX 94. 9 Astronomija 2007, str. 125. 10 o. c., str. 41. 11 Bibliotheca Valvasoriana. Ljubljana, Zagreb 1995. 12 Astronomija 2007, str. 53. 13 o. c. str. 53. 14 o. c., str. 39–40. 15 o. c., str. 41. 16 Presl, Igor (2005). Katalog knjig iz 16. stoletja v knjižnici Pomorskega muzeja “Sergej Mašera” Piran. (Elektronski vir.) Piran: Pomorski muzej “Sergej Mašera” Piran. 17 Južnič, Stanislav & Prosen, Marijan (2008). Prvo slovensko besedilo iz astronomije. Proteus 70 (9), (10), 467–468. 18 Južnič, Stanislav (2007). Začetki astronomije v slovenskem jeziku. Delo 50 (188), str. 22.