Kazalo

Knjižnica 52(2008)4, 125–129 136 Sredi 17. stoletja je Jan Amos Komensky izdal prvo otroško enciklopedijo Orbis sensualium pictus (1658). Ker je kot pedagog dobro poznal dušo mladega bralca, je knjiga opremljena s številnimi ilustracijami. Učitelj popelje otroka v tvarni in abstraktni svet. Prva izdaja je imela besedilo vzporedno tiskano v latinščini in nemščini, že v 17. stoletju pa so izšle številne izdaje oz. prevodi v evropske in celo azijske jezike – arabščino, turščino perzijščino, mongolščino. Knjiga ni bila le priročnik, ampak tudi učbenik latinščine in v ta namen so jo uporabljali vse do konca 18. stoletja. Leta 1711 jo je Hipolit Novomeški prevedel v slovenščino, žal je ostala v rokopisu. Vsebuje pa seveda tudi poglavje o nebesnih telesih. V poglavju 103 z latinskim naslovom Sphaera coelestis = zvjezdogleda kunšt beremo npr. » tih nebess kugla se obrača ali verty na ossi okuli kugle te zemlje v’času štiri inu dvajsseti ur ...« » tiga raka cirkel, ali okrož, inu tiga skalniga kozla cirkel glihravnu tih son- caobračkou končavci, ali kakor eni mejnyki tiga sončniga objekta «. 104. poglavje Pla- netarum aspectus je prevedeno v Planetov Stališča , 105. Phases lunae ali Te lune podo- be , 106. pa je posvečeno sončnim in luninim mrkom – Eclipses: Marknenie sonca inu lune 19 . Iz 18. stoletja lahko prav tako navedemo še primer Pohlinovega prevoda in pr- iredbe dela Rudolpha Zachariasa Beckerja Kmetam sa potrebo inu pomozh ali Uka polne vesele, inu shalostne pergodbe te vasy Mildhajm (Dunaj 1789). Vsebuje tudi poglavje o meteorologiji, o oblakih, gromu in streli. Omenja celo strelovod, razloži njegovo delovanje in tudi letnico odkritja (1752) ter imenuje izumitelja Benjami- na Franklina 20 . Če teh dveh navedb ne moremo imeti za prve astronomske tekste, ker sta le prevoda in drugi bolj sodi v področje fizike, pa bi moral raziskovalec zgodovine astronomije ob iskanju najstarejših besedil vsekakor pomisliti na pratike. Valentin Vodnik je v Velike pratike , ki so izšle leta 1795, 1796 in 1797, torej v letih od 1794 do 1796, vedno vključil v Predgovor od kalendra tudi odstavek Od Mrakenja , kjer beremo na primer: » Sonce mrakne lejtos dvakrat, a ne per nas, Luna mrkne dvakrat per nas « 21 . V tem prvem delu sem opozorila le na nekaj nedoslednosti v poglavjih o starejši zgodovini v monografiji Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tu- jem , kjer sta se kot avtorja podpisala Stanislav Južnič in Marijan Prosen. Delo sledi razvoju stroke vse do današnjih dni, kar je v takih pregledih malce neobiča- jno, še bolj nenavadno pa je, da tudi v predstavitvah dela astronomov v najnove- jšem času mrgoli netočnosti 22 in netaktnosti 23 . 19 Leeming, Henry (1991), Some textological and lexicological aspects of Fr. Hipolit’s version of Ko- mensky’s Orbis sensualium pictus. Razprave. (Razred 2), Razred za filološke in literarne vede 14, str. 201. 20 str. 354–360. 21 Vodnikova Velika pratika za leta 1795, 1796 in 1797, faksimile, Ljubljana 1996. 22 Astronomija 2007, str. 196. 23 o. c., str. 205.