Kazalo

137 Analizirati celoten Južničev opus in pokazati na vse netočnosti je nemogoče, a sem se odločila še za dve razpravi. V prvi številki revije Knjižnica za leto 2008 je natisnjena razprava Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem – 1. del 24 . Delo res še ni zaključeno, a kot sem razbrala, bo sledil le še opis nekaterih pomem- bnejših publikacij. Ustavimo se lahko že pri naslovu, ki ga avtor sicer modificira in pojasni, da obstajajo tudi starejši popisi protestantskih knjižnic. Žal pa ni pomislil na popise samostanskih knjižnic – na primer najstarejši znani stiški katalog je iz leta 1576 25 , pa katalog knjižnice ljubljanskih škofov, ki sega v 16. stoletje 26 , popise oz. kataloge knjig v zapuščinskih inventarjih. Nerodne so inter- pretacije kot » vpisoval je ekslibrise med naslovnice knjig «. Da pa so matematična in astronomska dela zapisana na konec oddelka zgodovine, ni nedoslednost, pač pa to ustreza delitvi znanosti v tistem času. V tabelah in citatih je precej netočnosti. Tomaž Akvinski ni avtor knjige In logica Arlis in Arlis in fol ., pravilno je seveda artis, kar velja tudi za delo Lambertusa de Monte in Palamedesa na 2. preglednici. V dodatku pa ne loči dobro med viri in literaturo. Sprašujem se tudi, ali je primer- no primerjati cerkveno in zasebno knjižnico (tabela 1). Stanislav Južnič je predaval tudi na letošnjem zborovanju zgodovinarjev, kjer je predstavil referat Protestantski most med Tübingenom in Notranjo Avstrijo. Tema posvetovanja je bila Evropski vplivi na slovensko družbo 27 . Obravnaval je predvsem Ungnadov delež in sodelovanje pri dejavnosti slovenskih protestantov na Wir- temberškem. V izvlečku je zapisal, da bo obravnaval tudi Megiserja in Keplerja, a potem v referatu tega ni. Vsaj za Megiserja dvomim, da je njegovo pot do Celov- ca res utrl Ungnad, saj vemo, da je bil prej že v Ljubljani. V članku mrgoli ne- točnosti – npr. Ferdinand je enkrat cesar, drugič kralj, govori o Bartolomejski noči, čeprav v našem zgodovinopisju uporabljamo termin Šentjernejska noč. Od kod podatek, da je bil med tiskarskimi vajenci v Tübingenu Ljubljančan Man- delc 28 . Zanj žal ne vemo niti, kje je bil rojen – torej ga ne moremo poimenovati Ljubljančan, niti kje se je učil tiskarstva in knjigoveštva. Če je Južnič torej našel nove podatke, ki bi zapolnili to vrzel v našem znanju, bi pričakovali, da to utemelji. Žal pa se zdi, da je tu prišlo do zamenjave in je del podatkov iz življenja tiskar- skega pomočnika Lenarta Mravlje 29 pripisal tiskarju Mandelcu. Časovno sov- 24 Južnič, Stanislav (2008). Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem. Knjižnica 52 (1), str. 7–40. 25 Bahor, Stanislav (2000). Stična. V: Handbuch deutscher historischer Buchbestände in Europa – eine Übersicht über Sammlungen in ausgewählten Bibliotheken 9, Hildesheim, Zürich, New York: Olms-Weidmann, str. 243. 26 Dolinar, France Martin (2004). Knjižnice skozi stoletja. (BiblioThecaria 14.) Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. str. 179. 27 Južnič, Stanislav (2008). Protestantski most med Tübingenom in Notranjo Avstrijo. V: Evropski vplivi na slovensko družbo. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. str. 39–57. 28 o. c., str. 45. 29 Kidrič, France (1933). Mravlja (Mraula, Maraula) Lenart. V: Slovenski biografski leksikon. Ljublja- na: Zadružna gospodarska banka, str. 159. Dular, A. Problematika zgodovinskih raziskav v knjižnicah ob knjigi astronomija na slovenskem in slovenski astronomi na tujem