URN_NBN_SI_doc-TZ1DFF48

256 Knjižnica, 2019, 63 (1–2), 247–268 Petra Škrjanc   Slika 2: Knjižnica pred optimizacijo: izbor barv in postavitev omar ustvarjata občutek zadušljivosti (vir: zasebna zbirka Martine Kozorog Kenda) S premikom pulta in omar se je južna stena sprostila za namen likovnega razsta­ višča. Ostala je le vitrina, ki smo jo osvetlili in s tem pridobili razstavno nišo za manjše kiparske izdelke ali izvode starejših knjig. Postavili smo jo tako, da ločuje razstavno steno od umivalnika in smetnjakov v kotu. Nova razstavna površina na južnem zidu je skoraj dvakrat daljša kot prej, hkrati pa je to postal tudi najbolj vizualno izpostavljen zid v knjižnici, saj se ga vidi, že preden vstopiš vanjo. Da bi pozornost še bolj preusmerili s pomanjkljivosti prostora in opreme, smo steno dodatno poudarili. Prebeljeno smo poslikali z ve­ likimi srebrnimi krogi večjega formata. Največji krog ima premer 2 m, najmanjši pa 0,75 m, pri čemer sta bili tako velikost krogov kot njihova kompozicija skrbno načrtovani. Izpostavljene betonske opornike smo pobelili, vsak kot za njimi pa dopolnili s preprostimi kotnimi letvicami, ki kot okvir obrobljajo zidni ploskvi levo in desno od sredinskega opornika. Ker smo kroge na obe uokvirjeni ploskvi naslikali kontinuirano, kot da opornika sploh ne bi bilo, smo ustvarili učinek, da se zidna poslikava nadaljuje pod njim kot nekakšna velikanska tapeta. Kot ugotavlja že Pečjak (2006), je likovna forma kroga po svoji naravi močno organi­ zirana, kar učinek povezanosti obeh zidnih ploskev še okrepi. Južni zid je s tem postal vizualna povezava med obema vhodoma v prostor in glavni fokus knjižnice. Hkrati na simbolni ravni obiskovalcem sporoča, da gre za skupni šolski prostor, ki je bil namenoma zasnovan tako, da vzgaja tudi k