URN_NBN_SI_doc-TZ1DFF48

260 Knjižnica, 2019, 63 (1–2), 247–268 Petra Škrjanc   Čeprav je zelena barva zaradi kulturno pogojene negativne čustvene simbolike (npr. zelena zavist) ljudem ena najbolj zoprnih barv (Trstenjak, 1996), pa je modro zelena kombinacija zaradi bližine v barvnem krogu skladna (Pečjak, 2006) in je zato neprijeten čustveni naboj zelene barve omiljen. Raziskovalka Sternberg (2010) pojasnjuje, da čepki na očesni mrežnici vsebujejo tri pigmente, tj. modre­ ga, zelenega in rdečega, ki vpijajo različne valove dolžine svetlobe in omogočajo zaznavo celotnega spektra vidnih svetlob. Navaja, da so valovne dolžine svetlobe, ki so jih odbijale zelene rastline v naravnem okolju prvega življenja na Zemlji, povzročile, da se je gen za zeleni pigment evolucijsko razvil prvi. Pred 500 mi­ lijoni let je razvoj gena za modri pigment omogočil zaznavo še številnejših od­ tenkov zelene. Sternberg domneva, da je evolucijski primat zelene barve v naših možganih eden od možnih razlogov, da ta barva v fiziološkem pogledu deluje sproščujoče na celoten organizem, saj je tudi prvobitno zeleno okolje živim bitjem nudilo zaščito in s tem vzbujalo občutke ugodja. Modri in zeleni odtenki hladijo prostor knjižnice, ki je sicer poln knjižnih polic v oker in rjavi barvi ter omar v rumenkastih odtenkih lesa. Barvitejši detajli iz­ pod otroških rok in vzorci dekorativnega tekstila vnašajo v prostor pestrost in domačnost. 2.3 Oblike in materiali Obstoječo opremo smo dopolnili s preprogo, sedalnimi vrečami, z blazinami ter s pletenimi tabureji, s čimer se je v prostor vneslo več tekstur in na otip prijetnih materialov. Večje omare in nekatere knjižne police so bile le prestavljene. Najvpadljivejša in najbolj priljubljena pridobitev je postal bralni kotiček, ki smo ga z odstranitvijo enega prekata knjižnih polic umestili v prej temačen severo­ zahodni kot. Bralni kotiček smo uredili z jasnim namenom promocije branja in zaradi njegove vizualne in taktilne privlačnosti nam je to dobro uspelo. Sternberg (2010) ugotavlja, da sta »od vseh načinov, s katerimi zaznavamo svet okrog sebe … dotik in voh edina načina zaznavanja, pri katerih smo s predmeti okrog sebe v neposrednem stiku. … Dotik nam o svetu okrog nas pove veliko, pa tudi mnogo bolj podrobno kot ostala čutila.« (Sternberg, 2010, str. 75 in 92) Sternberg navaja, da z dotikom zaznavamo ne le teksturo, ampak tudi vlago in temperaturo predmeta. Čutilo dotika je povezano tudi s čutilom vida. Na podlagi odboja svetlobe lahko ocenimo, kakšna je opazovana površina, potek pa gre tudi v obratni smeri, saj si skozi taktilne zaznave ustvarjamo sliko predmeta v možga­ nih. Dotik prijetnih, naravnih in toplih površin znižuje nivo stresa, saj je toplota dotika povezana s čustvi iz najzgodnejšega otroštva. Materin dotik dojenčku ne