URN_NBN_SI_doc-TZ1DFF48

Knjižnica, 2019, 63 (1–2), 247–268 263 Knjižnica – kulturno in socialno srce šole   Razen dveh smo vse računalniške enote odstranili iz knjižnice, saj je šolska ra­ čunalnica v neposredni bližini. Računalniška miza, namenjena učencem, je po­ stavljena ob vzhodni steni med vhodom in pultom, vendar je ta rešitev zaenkrat najmanj posrečena, saj knjižničarka nima pregleda nad vsebinami na zaslonu. Prostora za izboljšave ob obstoječih pohištvenih kosih ni veliko, vezani pa smo tudi na položaj električnih vtičnic. Električna in internetna napeljava narekujeta tudi postavitev knjižničnega pulta ob vzhodni steni. Položaj pulta v prostoru je sicer optimalen, vendar pa obstoječa oprema ne omogoča, da bi izkoristili dani prostor v celoti. Površina mize za delo z uporabniki in za strokovno delo knjižničarja je skupna in premajhna, zaradi pomanjkanja shranjevalnih površin in predalov se na njej hitro naberejo kupi gradiva, namenjenega različni obdelavi. 2.4 Posledice optimizacije knjižničnega prostora Ugotavljamo, da smo z vizualnim in funkcionalnim predrugačenjem knjižnice dosegli vidno izboljšanje. To potrjuje analiza učinkov optimizacije prostora šolske knjižnice z vidika uporabnikov (Levpušček Melinc, 2019). Knjižnica je postala prostor, ki s svojo podobo posredno vzgaja obiskovalca in ga vodi k spoznanju, da ni vseeno, v kakšnih prostorih živimo in delamo (Filipič idr., 2013). Čez noč je postala eden najbolj priljubljenih prostorov na šoli in je med vsemi odmori polna življenja. Učenci jo doživljajo kot prijeten in zanimiv ambient, ki uspešno zadovoljuje njihovo potrebo po druženju, pa tudi po umiku v knjige. V njej je dovolj prostora za pisanje domačih nalog, za družabne igre med odmori ali branje stripov ob toplem radiatorju. Prostor se ves čas po malem razvija in dopolnjuje, s tem pa je knjižnica za učence vedno znova zanimiva. Na nadaljnji razvoj gledamo po eni strani kot na sledenje začrtani prenovi, sproti pa razmišljamo tudi o izboljšavah, ki jih vpeljujemo na podlagi opazovanja. Pozorni smo na obnašanje učencev, na njihove navade in gibanje skozi prostor knjižnice ter se na manj ustrezne oblike odzivamo s konkretnimi spremembami, na primer s prilagajanjem pozicije premičnega pohištva ali preurejanjem gradiva po policah. Izboljšave so možne tudi znotraj posameznih delovnih procesov, ki jih izvaja knjižničarka. Ena od takih konkretnih izboljšav delovnega procesa bi bila npr. nabava vozička za vračanje gradiva na police, saj je to delo precej naporno, pa tudi zamudno. Konstantne izboljšave učinkovitosti delovnih procesov in okolja so sicer temelj poslovne filozofije kaizen , bolj uveljavljene v svetu industrijske proizvodnje, a zato nič manj učinkovite v storitvenih dejavnostih, pa tudi v družbenem ter oseb­ nem življenju. Masaaki Imai (2012), ustanovitelj Kaizen Institute in utemeljitelj pristopa kaizen v poslovnem svetu, dokazuje, da stremljenje k sprotnim majhnim