URN_NBN_SI_doc-TZ1DFF48

Knjižnica, 2019, 63 (1–2), 247–268 249 Knjižnica – kulturno in socialno srce šole   dobila šele leta 1998, po večji adaptaciji šole. Po letu 2003, z zaposlitvijo strokovnega kadra in posledično bolj sistematično in strokovno zasnovanimi aktivnostmi, se je knjižnična dejavnost na šoli močneje uveljavila kot podpora šolskim in učnim procesom. Jasnejši cilji delovanja in večji pomen šolske knjižnice so posledično prinesli nove poglede na fizični prostor, v katerem se dejavnost izvaja, kar je bilo osnova za nekatere estetske in funkcionalne spremembe v prostoru šolske knjižnice. 1.1 Razvoj šolske knjižnice pred optimizacijo OŠ Simona Gregorčiča Kobarid je bila zgrajena leta 1968. Nova šola je bila velika in moderna, odlikovali so jo velik večnamenski prostor in svetle učilnice. Povezovalni hodnik je bil zasnovan okrog dveh, z brezami poraslih atrijev z velikimi okni, ob katerih so lahko učenci posedali med odmori. Prostor za šolsko knjižnico tedaj še ni bil predviden. Skoraj desetletje je bila strokovna literatura razpršena po kabinetih, knjižno gradivo za učence zaklenjeno v omarah, izposojo pa je izvajal eden od učiteljev in ji je bilo namenjenih le nekaj ur tedensko. Po rušilnem potresu leta 1976 je bila v eni od učilnic urejena začasna ambulanta. Ob njenem zaprtju je bila še istega leta v tem prostoru urejena prva šolska knjižnica, s policami za gradivo, ki se ga je začelo katalogizirati ter urejati po prilagojenem UDK sistemu. Leta 1998 je prišlo do nadgradnje šolske stavbe. Oba atrija sta bila predelana, s čimer je šola pridobila pet novih učilnic ter dva osrednja prostora. Manjši atrij je s pozidavo postal računalniška učilnica, v večjem prostoru pa se je uredilo šolsko knjižnico. Po menjavah različno usposobljenih kadrov na delovnem mestu knjižničarja se je leta 2003 v šoli prvič zaposlilo knjižničarko z univerzitetno bibliotekarsko izo­ brazbo in dobrim poznavanjem področij delovanja šolske knjižnice, predpisanih v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja iz leta 1996. Prej skladišče literarnega ter avdio-video gradiva je začelo dobivati vedno pomemb­ nejšo vlogo kot prostor različnih dejavnosti, storitev (M. Kozorog Kenda, osebna komunikacija, 15. 3. 2019). Knjižnica je začela opravljati podporno vlogo šolske­ mu okolju ter se z njim tesno prepletati. Leta 1995 je bil učencem na voljo prvi računalnik z multimedijsko opremo, leta 2003 so se začele zahtevne priprave na devetletko, leta 2007 pa se je knjižnica začela vključevati v sistem COBISS. Učenci so se knjižnično-informacijsko opismenjevali, knjižnica se je vključila v več projektov za promocijo branja, v njenem prostoru so se odvijali knjižničarski, pravljični in novinarski krožek, likovne, tematske in spominske razstave ter kul­ turne prireditve (Kozorog Kenda, 2008). Ob otvoritvah razstav se je, kot v pravih galerijah, začelo prirejati simbolične slovesnosti in s tem se je dodatno motiviralo učence za obisk knjižnice. Učenci so se vedno močneje zavedali, da knjižnica ni