URN_NBN_SI_doc-TZ1DFF48

250 Knjižnica, 2019, 63 (1–2), 247–268 Petra Škrjanc   le izposojevalnica knjig, ampak tudi prostor učenja, druženja, kulture, glasbe, branja, recitacije, likovne umetnosti … Zaradi svojih prostorskih posebnosti pa knjižnica ni bila prostor, v katerem bi se človek z veseljem zadrževal. Prišlo je do točke, ko je bilo treba pozornost usmeriti tudi na sam prostor knjižnice, saj ta očitno ni več zmogel uspešno podpirati vsebinskih vizij šole. V šolskem letu 2016/17 je menjava zaposlene na delovnem mestu šolske knjižni­ čarke sprožila niz razmišljanj o optimizaciji prostora in posledično prinesla v prostor knjižnice nekatere spremembe in izboljšave. Določene vizualne in funk­ cionalne spremembe so bile izvedene takoj, s prostovoljnim delom in z relativno majhnim finančnim vložkom, a z velikim učinkom, še posebej glede na to, da ima fizični prostor knjižnice na kobariški šoli veliko pomanjkljivost. 2 Vidiki optimizacije prostora šolske knjižnice 2.1 Prostor knjižnice Videti je, da so projektanti pri načrtovanju razširitve stavbe leta 1998 prvenstveno upoštevali potrebe po večjem številu prostorov na šoli, enostavno konstrukcijsko rešitev s pozidavo atrijev pa so verjetno narekovala tudi omejena finančna sredstva. Žal je bila rešitev preveč premočrtna, zato je z vidika bivanjskega ugodja prostor knjižnice v svoji osnovi povsem zgrešen. Knjižnica je z vseh strani ujeta med šolske zidove in je zato brez oken, naravne svetlobe in možnosti zračenja, kar je, ironično gledano, diametralno nasprotno nekdanjemu odprtemu in svetlemu atriju, ki je stal na istem mestu. Prostor pra­ vokotne oblike ima ob krajših stranicah dva vhoda, ki si stojita nasproti. Oba se odpirata na hodnik, ki obkroža knjižnico s treh strani in med seboj povezuje pritlične učilnice, a je tudi ta hodnik brez oken. Odsotnost oken je največja in hkrati nerešljiva pomanjkljivost tega prostora. Če lahko nezadostno naravno svetlobo nadomestimo s sofisticiranimi umetnimi viri ali tehnološkimi rešitvami, pa je veliko bolj problematično pomanjkanje stika z zunanjim svetom in naravo. Znanstveno dokazano je, da že sam vizualni stik z naravo ugodno vpliva na imunski sistem in posledično na zdravje in počutje človeka (Sternberg, 2010). Ko se oba vhoda knjižnice zapreta in luči ugasnejo, je v prostoru popolna tema, zato je v njem nemogoče vzgajati kakršno koli zeleno rastlino, s katero bi v prostor vnesli košček narave, hkrati pa bi pomagala pri fil­ triranju zraka. Vpliv te slabosti prostora je na učence, ki v knjižnici preživijo malo časa, zanemarljiv. Ob prenovi leta 1998 pa se je povsem pozabilo na knjižničarja