URN_NBN_SI_doc-TZ1DFF48

Knjižnica, 2019, 63 (1–2), 247–268 253 Knjižnica – kulturno in socialno srce šole   Z odprtimi vrati smo hkrati s pretokom zraka dosegli tudi večji obisk učencev. Pred tem so morali učenci iz vzhodnih učilnic prehoditi ves hodnik, da so sploh prišli do knjižnice, zdaj pa se lahko v njej mudijo tudi med petminutnimi odmo­ ri, saj je dostop iz vzhodnih učilnic neposreden. Skozi knjižnico si krajšajo pot učenci ali učitelji, ob tem pa se srečujejo in komunicirajo. S spremembo prepro­ ste navade je knjižnica postala učinkovita in praktična povezava – ne le fizično med vzhodnim in zahodnim delom šole, ampak tudi med šolsko skupnostjo. S povečano dostopnostjo je knjižnica postala šolsko družabno središče za otroke vseh starosti. Negativna plat večje pretočnosti je povečana frekvenca in hitrost gibanja učencev skozi prostor. Okrepila se je jakost zvokov, kar je izziv za priho­ dnje izboljšave v prostoru. Vrata se zaprejo, kadar se v knjižnici izvajajo dejavnosti po oddelkih (branje v nadaljevanjih, knjižnično-informacijska vzgoja, ogled filmov …). Da bi tudi za zaprtimi vrati ohranili odprt značaj prostora in hkrati vanj spustili vsaj malo sve­ tlobe s hodnika, je v načrtu optimizacije še menjava živo rumenih masivnih vrat z drsnimi iz varnostnega stekla, ki se bodo povsem nemoteče odpirala ob zunanji steni knjižnice. Duhu Goriškega slavčka, po katerem je poimenovana šola, se bomo poklonili z v steklo vrat vgraviranim povečanim rokopisom pesmi Soči. 2.2 Svetloba in barve Kakor ugotavljajo Bizjak idr. »dobra osvetlitev (velika osvetljenost, ustrezno razmerje svetlosti, dober indeks barvnega videza …) poveča našo pozornost in aktivnost, kar seveda prispeva k izboljšanju našega počutja, hkrati pa tudi k izboljšanju naših delovnih sposobnosti.« (Bizjak idr., 2013, str. 30) Bizjak idr. navajajo, da se v svetlem prostoru odlično znajdemo, saj ga lahko v nekaj trenutkih pregledamo in informacije o njem shranimo v svoj spomin, zaradi česar se počutimo varne in sproščene. Bizjak idr. opisujejo nekaj motečih vplivov svetlobnih virov, kar lahko nadzoru­ jemo z ustrezno razmestitvijo in jakostjo umetnih virov svetlobe. V knjižnicah je najbolj neugodno odsevno bleščanje, ko se odsevi svetlobnih virov zrcalijo v gladkih površinah papirja knjig ali računalniških zaslonov. Druga slabost, značil­ na za umetno razsvetljavo, je utripajoča svetloba. »Utripanje svetlobe s frekven­ co, ki jo naš vidni sistem lahko zazna, otežuje koncentracijo na vidno nalogo, ki jo opravljamo.« (Bizjak idr., 2013, str. 20) Bizjak idr. navajajo, da je škodljivo tudi utripanje svetlobe v frekvencah, ki jim naš vidni sistem ne sledi več. Pomembno je, da so svetlobni viri dobro vzdrževani, da se vsaj vidno zaznav­ nemu utripanju v celoti izognemo (redna menjava iztrošenih neonskih sijalk).