URN_NBN_SI_doc-TZ1DFF48

254 Knjižnica, 2019, 63 (1–2), 247–268 Petra Škrjanc   Kot navajajo Bizjak idr. (2013), so od leta 2011 znanstvenikom, poleg delovanja človeškega očesa in vidnega sistema, znane tudi glavne značilnosti tretjega fo­ toreceptorja, ki meri predvsem svetlost okolice. Populacija ganglijskih celic v mrežnici posreduje signale v hipotalamus, predel možganov, ki je med drugim za­ dolžen za delovanje avtonomnega živčevja in predstavlja povezavo med živčnim in hormonalnim sistemom. Tretji fotoreceptor nadzira sinhronizacijo notranje ure ter nekatere fiziološke odzive v očesu. Eden od nevidnih vplivov svetlobe je cirkadialni vpliv svetlobe na naš dnevni ritem, ki preko tretjega fotoreceptorja, najbolj občutljivega na modro svetlobo, uravnava faze spanja in budnosti, čas po­ čitka in aktivnosti, porabo kisika in delovanje žlez z notranjim izločanjem. Poleg cirkadialnega vpliva navajajo Bizjak idr. (2013) še neposredni vpliv svetlobe na raven melatonina (spalnega hormona) in na raven kortizola (stresnega hormona). Ob izpostavljenosti močni hladno-beli svetlobi raven melatonina v telesu upade hitreje kot običajno, v manj osvetljenem prostoru s svetlobo toplo-bele barve pa se zniža raven kortizola, zato se telo bolje sprosti. Sternberg (2010) navaja, da »daljša izpostavljenost fluorescentni razsvetljavi v odsotnosti naravne svetlobe, …, zniža nivo razpoloženja pri večini ljudi, tudi pri ljudeh, ki niso nagnjeni k zimski depresivnosti, t. i. SAD — seasonal affective dis­ order.« (Sternberg, 2010, str. 49) Zgolj z umetno svetlobo razsvetljeni prostori so še posebej problematični v zimskem času, ko je zaradi kratkega dneva človek več časa izpostavljen umetni kot dnevni svetlobi (Sternberg, 2010). »Številne študije pod nadzorovanimi razmerami so pokazale, da uporaba umetne svetlobe, ki je bližja naravni svetlobi (tj. celoten spekter svetlobe, bela ali belo-modra svetloba) ugodno vpliva na vedenje in zdravje.« (Slotkis, 2017, str. 157) Bizjak idr. ugotav­ ljajo, da je »razsvetljava objektov za vzgojo in izobraževanje … zaradi različnih dodatnih zahtev zelo specifično področje.« (Bizjak idr., 2013, str. 222) Posebnost takih prostorov je mladost uporabnikov, ki v teh prostorih preživijo precej časa, ne sme pa se zanemariti tudi starejših uporabnikov, za katere so ti prostori delov­ na mesta. »Razsvetljava knjižnice mora zagotavljati ustrezno osvetlitev za različ­ ne aktivnosti, ki se dogajajo v knjižnicah: orientacija v prostoru, prepoznavanje oseb, iskanje knjig po knjižnih policah, hitro branje med policami, podrobno branje za mizo, uporaba računalnikov in podobno.« (Bizjak idr., 2013, str. 232) Ker je naša knjižnica povsem odvisna od umetne razsvetljave, mora biti ta skrbno premišljena in dobro vzdrževana. Želje in ideje zaenkrat preraščajo možnosti, a nekaj stvari se je vseeno premaknilo na bolje. Standardne neonske luči na stropu funkcionalno osvetljujejo knjižnico, vendar ne prispevajo k njenemu videzu. Da smo prostoru dodali večplastnost in ga vizualno razdelili na vsebinske sklope, smo namestili manjše vire dodatne toplejše svetlobe, ki v prostoru ustvarjajo prijetnejše razpoloženje. Visoka usločena in na videz krhka talna svetilka nad bralnim kotičkom s svojim velikim belim senčilom pod stropom ustvarja učinek,