URN_NBN_SI_doc-XDB5U7BW

156 Šolska kronika • 1–2 • 2014 dagogov, ki so vplivali nanjo. Zavzemala se je za svobodno šolo, za aktivnost učencev pri pouku, za delovno šolo. Posebno pozornost je namenila telovadbi, posebej ženski, reformi pouka ročnih del, predšolski vzgoji in družinski vzgoji ter zanemarjenim otro- kom, za katere je predlagala posebne domove. Poudarjala je tudi pomen izobraževanja deklet in se kot ljubiteljica narave zavzemala za drugačno metodiko in pouk naravo- slovnih ved. Mnogo je prevajala, zlasti iz češčine, pisala v takratne revije, delovala v učiteljskih društvih in bila med uredniki Pedagoške enciklopedije. Slede štirje krajši članki. Prvega je napisala kustosinja Slovenskega šolskega mu- zeja Slavica Pavlič, to je Pregled razvoja šolstva v Krškem do leta 1941. Na začetku je opisala nastanek mesta Krško in podatek, da je v njem delovala prva šola že leta 1478. V dobi protestantizma je delovala latinska protestantska šola, ki jo je vodil Adam Bo- horič od leta 1551 do 1563. Redno osnovno šolo so ustanovili leta 1786 frančiškani. Avtorica nato opiše razvoj šolstva v Krškem v 19. stoletju, ko so delovale dekliška, kmetijska in obrtno-nadaljevalna in leta 1877 meščanska šola. Na njej sta delovala znana slovenska pedagoga Ivan Lapajne in dr. Tomaž Romih. Na kraju omenja tudi leta 1886 v Krškem ustanovljeno Pedagogiško društvo, ki je izdajalo knjige in zbornik. Svetozar Čanović, pedagoški svetnik iz Prištine, je pisal o nadzorovanjih srbskih šol pod Turki in objavil dokument iz leta 1895/96 iz prištinskega sandžaka. Nadzoro- vanja šol so v Prištini potekala že v 80. letih 19. stoletja, čeprav brez dovoljenja turških oblasti. Več podatkov je o nadzorovanjih srbskih šol iz leta 1895/96. Šolski nadzornik Štefan Dimitrijević je o ogledu šol poslal poročilo raško-prizenskemu metropolitu. Obiskal je 431 šol v Mitrovici, Vučitrnu, Prištini, Gilanu in glavnih krajih v okolici teh krajev. Podrobno je citirano poročilo o ogledu šol v Mitrovici in Vučitrnu. Jagoš Đilas, pedagoški svetnik iz Prištine, je opisal zgodovino šole v Nerodimlju, ki je leta 1963 praznovala stoletnico. Bila je ena prvih vaških šol na Kosovu in Me- tohiji. Sprva je bila v zasebnih hišah, šele leta 1906 je dobila svoje poslopje. Avtor je navedel imena učiteljev do leta 1914 in statistiko učencev v letih 1891/92 in 1895/96. Opisal je opremo šole, pouk in učbenike in dodal, da je šele po drugi svetovni vojni postala pravi šolski center s še dvema podružničnima šolama. Sestavek je zaključil tako: » Škola v Nerodimlju danas je kovač i rasadnik osnovne tekovine naše revolucije – bratstva i jedinstva ravnoravnih Srba i Šiptara.« Gojko Škoro, predavatelj na Višji pedagoški šoli v Titovem Užicu, je pisal o zgodovini osnovnih šol v rujanskem okraju. Ta se je že po letu 1850 preimenoval v zlatiborski okraj. Avtor je uporabljal predvsem gradivo iz Zgodovinskem arhiva v Titovem Užicu in ugotovil, da so bile leta 1869 v tem okraju le tri šole, in sicer v Bioski, Mačkatu in Dobroselcih, do leta 1899 pa so bile ustanovljene še v Kremnami, Čajetini, Mokri Gori in Šljivovici. Pisal je o ustanavljanju posameznih šol, njihovem vzdrževanju, obi- skovanju šol, ki je bilo precej neredno, pouku, učiteljih in njihovih plačah ter o sejah šolskih odborov. Naslednja rubrika v Zborniku je bila Iz dela šolskih muzejev. V njej so štirje pri- spevki. Prvi je slovenski: Šolski muzeji – dokumentacijski centri za zgodovino šolstva in vzgoje, ki ga je napisal France Ostanek, direktor Slovenskega šolskega muzeja v Lju- bljani. Po kratki zgodovini šolskih muzejev je opisal njihovo delo, kaj je njihova naloga