URN_NBN_SI_doc-XDB5U7BW

157 Pred 50. leti je izšel prvi Zbornik za zgodovino šolstva in kaj vse spada v tak muzej. V Jugoslaviji so le trije šolski muzeji in ti so leta 1962 sprejeli enoten načrt za svoje delo. Postali naj bi dokumentacijski centri za zgodovino šolstva in vzgoje in bi morali imeti posebno dokumentacijsko zbirko. Natančno nato opisuje, kakšna naj bo ta zbirka, kaj vsebuje in katere podatke mora imeti. Branko Pleše, višji kustos v Hrvaškem šolskem muzeju v Zagrebu, je pisal o tem muzeju, ki je deloval že več kot 60 let. Od nastanka leta 1901 do leta 1953 je deloval v sklopu Hrvaškega pedagoško-književnega zbora, od tega leta dalje pa ga prevzel Ljud- ski odbor mesta Zagreb. Avtor je opisal naloge in delo tega muzeja ter navedel naslove 34. rokopisnih prispevkov uslužbencev in sodelavcev muzeja, ki jih hrani arhiv, in 60 razstav, ki jih je muzej pripravil od leta 1925 do 1963. Ob 60-letnici muzeja je bilo v Zagrebu strokovno srečanje jugoslovanskih šolskih muzejev, kjer je bil sprejet sklep, da se ustanovi sekcija šolskih muzejev. 6. novembra 1962 je bilo na seji muzejskega sveta v Hrvaškem šolskem muzeju sprejet studi sklep o izdajanju Zbornika za zgodovino šolstva in prosvete. Sledita dva prispevka o muzejskih razstavah v Pedagoškem muzeju v Beogradu. Prvega je napisala profesorica Radmila Aćimović, in sicer o razstavi šolskih stavb v Beogradu. Razstava je bila razdeljena na tri dele, in sicer: šolske stavbe od 19. stoletja do prve svetovne vojne, šolske stavbe med obema vojnama in šolske stavbe po osvo- boditvi. V prvem obdobju sta bili največji stavbi Velika šola in stara univerza. Načrtna gradnja šol se je pričela šele po letu 1894. Med obema vojnama je razstava razdelje- na na tri dele, in sicer Osnovne šole, Srednje šole in Fakultete. Posebej je omenjena osnovna šola Žarko Zrenjanin. Po osvoboditvi pa razstava posebej omenja predšolske ustanove, osnovne šole, srednje šole, dijaške domove, višje in visoke šole in študentske domove. Na razstavi je tudi šolska mreža od leta 1939 do 1963. Na njej je število šol, učencev in učiteljev. Pedagoški svetnik Srečko Ćunković iz Pedagoškega muzeja v Beogradu je opi- sal razstavo o srbskih abecednikih in začetnem pouku branja in pisanja. Razstava je bila urejena kronološko in je imela 9 obdobij od srednjega veka pa do novejše dobe. Razstavljeni so bili abecedniki, literatura o njih, metodike pouka začetnega branja in pisanja in predmeti, ki se uporabljajo pri tem pouku Posebej so bili razstavljeni tudi učbeniki za pouk gluhonemih in slepih. Naslednja rubrika je bila poročila in ocene novih knjig. Ferdo Gestrin, izredni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je poročal o knjigi dr. Vlada Schmidta Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. Knjiga je bila prva od načrtova- nih treh knjig in je obsegala obdobje do začetka 19. stoletja. Poročevalec je poudaril pomen knjige, v kateri je mnogo novih ugotovitev in je izpolnila vrzel v strokovni pe- dagoški literaturi. Poleg pedagogike in šolstva obravnava tudi gospodarske, družbene in kulturne razmere v tem obdobju. Branko Pleše, višji kustos iz Zagreba, je poročal o dveh hrvaških knjigah. Prvo je napisal Tone Crnobori o preporodu hrvaškega šolstva Istre v NOB, ki jo je založila založba Epoha v Zagrebu. Poudaril je pomen knjige, ki je podala mnogo novih po- datkov o problematiki šolstva v NOB in njegovi organizaciji v Istri. Pri tem je opisal tudi drugo prosvetno-kulturno delovanje v Istri, predvsem gledališče, dodal številno dokumentacijsko in slikovno gradivo.